Popravljanje stranišča in kava iz laboratorija

V dragonu popravljajo stranišče

Konec meseca bodo s Spacexovim dragonom na mednarodno vesoljsko postajo odpotovali še štirje astronavti. Da ne bo kakšne težave ali odpovedi, pa morajo v kapsuli popraviti stranišče. Med poletom zasebnikov prejšnji mesec se je namreč odlepila cev in iz stranišča se je na ventilatorje in pod tla zlilo nekaj urina. Enako težavo so zaznali na kapsuli, ki je trenutno parkirana na postaji, je potrdil William Gerstenmaier, podpredsednik Spacexa, ki je bil pred tem zaposlen pri Nasi.

Astronavti Raja Chari, Tom Marshburn, Kayla Barron in Matthias Maurer FOTO: Joel Kowsky/AFP

Pri podjetju so zdaj cevi zavarili, Nasa pa preverja, ali je rešitev ustrezna. Hkrati preverjajo, kako je s kapsulo, ki je v vesolju, saj se bodo prihodnji mesec z njo na Zemljo vrnili štirje astronavti. Testiranje bo trajalo še ta teden.

Kava iz laboratorija

Tako kot meso bi znanstveniki radi v laboratoriju ustvarili tudi kavo. »To je prava kava, nič drugega ni v proizvodu kot kava,« je zatrdil Heiko Rischer. Množična proizvodnja kave je pogosto netrajnostna, poleg tega suša in druge vremenske ujme otežujejo gojenje te rastline, zato se je ekipa raziskovalcev na finskem inštitutu VTT odločila kavo ustvariti v petrijevkah.

Fotografija kave iz laboratorija. FOTO: Alessandro Rampazzo/AFP

V nadzorovanih razmerah so v bioreaktorju vzgojili kavo iz skupka celic. Uporabili so enake postopke celičnega gojenja, kot jih uporabljajo pri gojenju mesa v laboratoriju. Zdaj ugotavljajo, kako trajnosten bi bil ta način pridelave, in trenutno se zdi, da bi bilo potrebnih manj virov in manj dela v primerjavi s tradicionalno pridelavo. Predvsem bi porabili manj vode, pravijo raziskovalci. Ključen bo seveda okus. Preizkuševalci za zdaj poročajo, da je manj grenka, razlog za to naj bi bila manjša vsebnost kofeina. Takšne kave sicer ljubitelji še nekaj let ne bomo dobili v svojih skodelicah, saj je pot do odobritve regulatorjev precej dolga.

Če monokulturo krav zamenjamo z monokulturo soje, nič ne spremenimo

Signal vendarle ni bil s Proxime

Decembra lani so iz organizacije Breakthrough Listen poročali o nenavadnem signalu BLC1, ki naj bi izviral iz nam najbližjega zvezdnega sistema Proksima Kentauri. Ko je govor o nenavadnih signalih, je treba biti zelo previden z zaključki, da gre za znak inteligentnega življenja. Astronomi so natančno proučili podatke in izkazalo se je, da je BLC1 le radijski šum ene od naših tehnologij, ki so ga ujeli s teleskopi.

Ilustracija površja planeta Proksima b s svojo zvezdo Proksimo Kentavro. FOTO: Eso

Proksima Kentauri je naša najbližja zvezda, oddaljena le dobra štiri svetlobna leta, a je prešibka, da bi jo videli s prostim očesom. Ob zvezdi sta dva eksoplaneta. Sistem je zanimiv, ker je še najboljša možnost, da človeštvo obišče planet zunaj našega osončja. V organizaciji menijo, da bi lahko na solarnem jadru proti Proximi poslali majhne kamere.

Radijski signal z bližnje zvezde

Artemis 1 bo šla na pot februarja

Pri Nasi so sestavili celotno konstrukcijo rakete SLS in kapsule orion, ki je namenjena za nove odprave na Luno. Artemis 1, prva odprava še brez posadke, bo proti našemu naravnemu satelitu poletela februarja.

Orion bo po odcepitvi od rakete poletel okoli Lune in to bo kritični test v programu, s katerim nameravajo človeka poslati na Luno že leta 2024, čeprav je zelo verjetno, da bo datum prestavljen. Do leta 2028 pri Nasi sicer načrtujejo že doseči stalno človeško navzočnost v orbiti in na površju Lune, to pa bo le odskočna deska za na Mars.