Pogled na komet iz vesolja

V mesecu juliju Zemljani vstajamo ob neobičajno zgodnjih urah ali pa v zadnjem času bedimo pozno v noč in gledamo tja gor v nebo, kot bi zapisal Frane Milčinski Ježek. Glavna zvezda poletnih nočnih predstav je komet Neowise.

Na ure dneva pa se ni ozirala solarna sonda Parker, ki je v tem času na svoji misiji proti Soncu, in je objektiv kamere za nekaj časa obrnila proti kometu. Morda res nima najbolj primernih fotografskih tipal za čudovite posnetke, saj njen osnovni namen ni zajemanje kvalitetnih fotografij v vidni svetlobi, pač pa raziskovanje sončeve korone, je pa zato njen zorni kot res poseben.

Nasini znanstveniki so iz fotografij instrumenta WISPR ugotovili, da je premer jedra kometa približno pet kilometrov, opazili so tudi dvojni rep. Spodnji, širši in bolj razpršen, je večinoma sestavljen iz prašnih delcev, ki jih s površine odnaša sončevo sevanje, zgornji pa je nastal iz plina, ki zažari zaradi ionizacije, ko atomi plina zaradi močnega sončevega sevanja izgubljajo elektrone. Na fotografiji je opazna vrzel v ionskem repu, kar bi lahko pomenilo tudi, da ima komet dva ločena ionska repa, česar pa znanstveniki še niso potrdili.

Komet Neowise je torej zapustil jutranje nebo in se preselil na večerno. Za zdaj je še nizko nad obzorjem, a se bo proti koncu julija nekoliko povzpel, zaradi česar bo lažje in lepše viden, če le ne bo izgubljal svetilnosti. Zemlji se bo najbolj približal 23. julija, ko bo od nje oddaljen 103 milijone kilometrov. Takrat ga bo mogoče opazovati v ozvezdju Velikega medveda oziroma Velikega voza, ki je eno najbolj prepoznavnih ozvezdij našega nočnega neba.

Vse to velja, če ne bo nepredvidljivi vesoljski obiskovalec prej razpadel. Če bo živ in zdrav preživel srečanje s Soncem, ga bodo tisti, ki bodo takrat hodili po Zemlji, znova pozdravili čez 7000 let.