Neomejen dostop | že od 9,99€
Doc. dr. Nejc Plohl je zaposlen na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Raziskovanje v psihologiji je morda nekoliko drugačno od tega, kar si običajno predstavljamo, ko pomislimo na znanost. Ni mikroskopov, pospeševalnikov delcev in teleskopov, glavno orodje je preprosto računalnik (nujno s statistično programsko opremo).
Raziskovalno se ukvarjam z različnimi temami, ki segajo na področje socialne psihologije, vsekakor pa pri tem izstopata dve, medsebojno povezani temi. Prva so stališča splošne javnosti do znanosti, kar zaobjema proučevanje izraženosti zaupanja v znanost, dejavnikov in izidov, ki se s tem povezujejo, in načinov krepitve zaupanja. Druga tema pa so priložnosti in pasti uporabe nove tehnologije. Med priložnostmi je pri mojem raziskovalnem delu poudarek predvsem na uporabi nove tehnologije na področju zdravja (npr. umetna inteligenca, socialni roboti), med pastmi pa predvsem na vlogi nove tehnologije pri širjenju lažnih informacij (npr. vidiki spletnih omrežij, globoki ponaredki).
Predvsem zato, ker ne maram »bluzenja« in ljudi, ki po intuiciji ponujajo odgovore na vsa možna družbena vprašanja. Sploh v psihologiji je tega ogromno; srečujemo se z velikim številom »strokovnjakarjev«, ki ponujajo preproste (in nepodprte) recepte za boljše življenje. Znanost je tukaj odlična alternativa – čeprav se stalno razvija in čeprav so odgovori znanosti včasih precej bolj kompleksni od tistih na prvo žogo, so podprti, argumentirani in dejansko točno opisujejo svet okoli nas.
Če potegnem črto pod vsemi glavnimi področji raziskovanja, bi moje raziskovalno delo lahko prineslo kak košček k oblikovanju družbe, sposobne prilagajanja na vse bolj nepredvidljive, kompleksne situacije, v katerih se je pomembno za odgovore zateči k strokovnjakom. Takšnih področij je seveda več, vključno z nekaterimi največjimi izzivi, ki smo jim bili priča nedavno ali pa smo jim še zmeraj, kot sta pandemija covida-19 in podnebne spremembe.
Radovednost. Delo znanstvenika na fakulteti je polno izzivov in pogosto tudi precej naporno, radovednost pa je tista, ki te žene naprej k iskanju novih informacij, ki jih boš lahko z entuziazmom predstavil študentom, in izvajanju raziskav, ki bodo privedle do novih zanimivih odkritij.
Glede na ekstremno hiter razvoj področja bi rekel, da bodo to premiki na področju umetne inteligence. Tukaj se mi zdi še posebej pomemben preskok od razvijanja stvari, ker jih je pač možno razviti (tj. vidik tehnologije), k vključevanju ljudi v procese razvoja in obravnavanju dejanskih potreb na načine, ki so sprejemljivi za uporabnike (tj. vidik uporabnikov). Prav tako je na tem področju bistveno delati na ozaveščanju in opismenjevanju ljudi za pametno in varno uporabo.
Šele na fakulteti, pa še to ne ob začetku študija; na začetku sem – tako kot večina študentov psihologije – razmišljal predvsem o delu v kliničnem okolju. Z nabiranjem izkušenj pri raziskovanju in pridobivanjem pozitivnih povratnih informacij od asistentov in profesorjev na fakulteti pa mi je bilo vse bolj jasno, da si želim tudi po koncu študija raziskovati in da mi gre to dobro od rok. Mislim, da sem potem proti koncu drugega letnika prve stopnje bil popolnoma odločen, zato sem v naslednjih letnikih iskal še več priložnosti za vključevanje v tovrstno delo.
Iskreno, nisem strokovnjak. Verjetno v čim večji meri obnovljivi viri, ki pa sami najbrž ne bodo dovolj in jih bo treba dopolnjevati z viri, kot je jedrska energija.
Nikoli še nisem razmišljal o tem, ampak najverjetneje ne – mi je na Zemlji čisto fajn! Je pa na našem planetu ogromno kotičkov, ki bi si jih želel obiskati.
Gotovo bi to bil kakšen znanstvenik, ki je raziskave izvajal v časih, ko je bilo v psihologiji še veliko neznanega in ko so bile tudi prakse raziskovanja precej, precej drugačne. V socialni psihologiji je odličen kandidat Stanley Milgram, znan po kontroverznih, a za razvoj področja zelo pomembnih eksperimentih na temo poslušnosti avtoriteti.
Za pridobivanje informacij o nedavnih raziskavah v psihologiji sta moji prvi izbiri BPS Digest in PsyPost. Sicer pa sem velik oboževalec filmov. Odličen film, ki vzbuja veliko zanimivih razmislekov na preseku med psihologijo in področjem umetne inteligence, je Her (Ona). Odpira recimo vprašanja glede tvorjenja čustvenih vezi z umetno inteligenco in o tem, kakšni bi ljubezen in odnosi lahko bili videti v digitalni dobi.
Težko je izbrati samo eno zadevo, ampak morda to, da ljudje z višjo stopnjo izobrazbe običajno niso prav nič manj dovzetni za lažne informacije od nižje izobraženih. Če se lažne informacije poklopijo z njihovimi prepričanji, jim lahko nasedejo tudi najvišje izobraženi ljudje. Zato opozorila glede pazljivosti pri konzumiranju informacij na spletu veljajo čisto za vse.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji