Kmetijstvo in narava z roko v roki

Živa Alif je raziskovalka na katedri za agrarno ekonomiko, politiko in pravo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

 

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje zagotovo uporabljam računalnik. Poleg branja literature in pisanja člankov mi omogoča analiziranje podatkov, kar je moj najljubši del. V podatkih namreč vedno čakajo nova spoznanja, hkrati pa tudi novi izzivi, kako iz njih pridobiti čim bolj zanimiva sporočila.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Ukvarjam se z družbenimi vidiki varstva narave v kmetijstvu. Po eni strani namreč biotska pestrost v kmetijskih ekosistemih hitro upada in iz naravovarstvenih krogov prihajajo klici po velikih spremembah v kmetijstvu, po drugi strani pa imajo kmetje pogosto drugačne vrednote in prioritete pri kmetovanju in se jim tako naravovarstveni ukrepi zdijo ovira. Cilj mojih raziskav je bolje razumeti perspektivo kmetov in s tem znanjem pomagati razviti primernejše in učinkovitejše ukrepe ter spremeniti ravnanje.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost cenim kot verjetno najbolj objektiven vir informacij, na katerega se lahko zanesemo v svetu, polnem ponarejenih novic in teorij zarote. Kot znanstvenica pa sama uživam v vsakodnevnih novih izzivih in znanju, ki ga pridobivam, ter v možnosti imeti pozitiven vpliv na svet.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Čeprav sem po osnovni izobrazbi biologinja, je moje trenutno področje precej družboslovno. Na takšno področje sem presedlala, ker menim, da za spremembe v svetu ni dovolj razvoj novih tehnologij in drugih naravoslovnih znanj, saj jih mora nato prevzeti celotna družba. Glavni razlogi za izginjanje biotske pestrosti izvirajo iz človekovega ravnanja – kako drugače naj jih torej odpravimo, če ne s spremembami v našem ravnanju? S svojim delom tako želim spodbuditi spremembe v ravnanju ljudi, ki bodo vodile v ohranjanje narave.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Ta odločitev se je v meni razvila postopoma. Po dodiplomskem študiju sem odšla na enoletno prakso v naravovarstveno nevladno organizacijo in ugotovila, da si poleg strokovnega dela želim še več izzivov in novega znanja. Tako sem se odločila za vpis na doktorski študij, ker v raziskovalnem delu vedno bolj uživam, pa bi rada raziskovalno kariero nadaljevala še naprej.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Že od malega se ukvarjam z glasbo – trenutno obiskujem solo petje in pojem v ženski vokalni skupini. Kot prostovoljka sodelujem v programu mentorstva pri društvu VTIS (V tujini izobraženih Slovencev), aktivna sem tudi v društvu ASEF (American Slovenian Education Foundation). Prav tako kot prostovoljka z veseljem občasno sodelujem pri naravovarstvenih aktivnostih, kot so popisi ptic. Redno tudi tečem, prav tako se rada vzpnem na kakšen hrib ali se usedem na kolo.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Zelo pomembna se mi zdi splošna radovednost, saj te vodi v željo po vedno več znanja na lastnem področju, hkrati pa v spoznavanje drugih področij, na katerih kdaj dobiš ideje tudi za lastno raziskovanje.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Težko napovem takšno odkritje, mislim pa, da bo vedno večja potreba po tehnološki preobrazbi našega prehranskega sistema tako, da bo omogočal dovolj hrane za naraščajočo populacijo, več prostora za naravo in okolje in imel manj negativnih posledic.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne. Življenje in živa bitja me veliko bolj fascinirajo, zato bi raje raziskovala kar Zemljo.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na čim bolj čisti vir – morda fuzijo?

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Ena izmed tem, nad katerimi sem se med študijem najbolj navdušila, je socialna evolucija, še posebno človekovega obnašanja – kako sta na primer sodelovanje in pomoč drugim brez povrnjenih uslug lahko evolucijsko koristna. Tako bi z veseljem šla na kavo z Williamom D. Hamiltonom, ki je postavil temelje tega področja.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočila bi knjigo Razmišljanje, hitro in počasno Daniela Kahnemanna, ki je odličen uvod v vse pristranskosti v našem razmišljanju, in Sebični gen Richarda Dawkinsa, ki demonstrira, kako močna in čudovita je evolucijska teorija.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Čeprav se vedno več govori o podnebnih spremembah, kriza izumiranja biotske pestrosti še ni prišla v zavest večine ljudi. Poudarila bi, da varovanje okolja ni enako boju proti podnebnim spremembam, ta ima lahko celo nasprotne učinke za varovanje narave, hkrati pa je izguba biotske pestrosti enako kritična za planet in človeštvo kot podnebne spremembe. Vrste so namreč nazadnje tako hitro izumirale, ko so zaradi vulkanizma in padca asteroida izumrli dinozavri.