Od sanj do kakcev

Globoko v ledu odkrili nove viruse

Raziskovalci z univerze v Ohiu so v ledu s Tibetanske planote našli okoli 15.000 let stare viruse. V vzorcih, ki so jih odvzeli leta 2015 na ledeniku Guliya na zahodu Kitajske, so odkrili gensko zasnovo 33 virusov, od tega je bilo 28 še neznanih vrst. Soavtor študije Matthew Sullivan je pojasnil, da bi ti virusi delovali predvsem v ekstremnih razmerah. »Virusi imajo gene, ki bi jim pomagali, da celice okužijo v zelo mrzlem okolju. To so zelo posebni genski podpisi, kako lahko virus preživi v skrajnih okoliščinah. Raziskave takšnih virusov bi pomagale pri iskanju znakov življenja v ekstremnih razmerah, kakršne vladajo na Marsu, Luni in v nekaterih puščavah na Zemlji.« Štirje že znani virusi, ki so jih odkrili tokrat, pripadajo družinam, ki navadno okužujejo bakterije, za druge klasifikacijo še ugotavljajo. Analize kažejo, da je šlo za viruse v prsti in rastlinah, ne za viruse, ki bi napadali živali ali ljudi.
 

Ugrabitve nezemljanov le žive sanje

Veliko je zgodb ljudi, ki trdijo, da so jih ugrabili vesoljci, a kot ugotavljajo strokovnjaki z moskovskega centra za raziskovanje sanjanja Mihael Raduga, Andrej Šaškov in Žana Zunusova, bi lahko razlaga tičala v sanjah, ki so bile tako zelo žive, da so jih ljudje zamenjali za resničnost. Raziskovalci so študijo zasnovali na pričevanjih »ugrabljenih«, ki so pripovedovali, da so se počutili, kot da bi sanjali, in da so imeli občutek paraliziranosti. Raziskovalci so povabili 152 odraslih, ki imajo pogosto lucidne sanje, in jih zaprosili, naj skušajo sanjati o nezemljanih. 114 prostovoljcem je uspelo in večina je povedala, da so bili vesoljci enaki kot v filmih. Nekaj pa jih je tudi poročalo, da so v sanjah občutili hud strah in ohromljenost.


 

Spacex prižgal orjaško raketo

Pred dnevi so v podjetju Spacex prvič zagnali motorje prototipa nove nosilne rakete super heavy. Trije motorji raptor so goreli le nekaj sekund. Gre za pomanjšano različico orjaške 70-metrske rakete, ki bo opremljena s kar 32 motorji in bo orbito lahko ponesla sto ton tovora. Nosilna raketa je le del sistema, drugi del je starship, ki pa je tudi že vzletel in pristal v Spacexovem centru v Teksasu. Obe stopnji bosta večkratno uporabni. Pri podjetju načrtujejo, da bi prve prave polete super heavyja lahko videli v prihodnjih mesecih.


 

Ljubiteljski astronom odkril novo luno

Verjetno se v Jupitrovi okolici skriva še kar nekaj lun. Nazadnje je njegovo 80. luno odkril ljubiteljski astronom Kai Ly, navaja spletni portal Sky and Telescope. Odkril jo je v skupini Carme, to je skupina naravnih satelitov s podobnim videzom in orbito, iz česar sklepajo, da imajo skupen nastanek. Največja luna v skupini 22 lunic je Carme s premerom 23 kilometrov. Astronomi menijo, da je bil Carme asteroid, ki se je v preteklosti razletel, planetova gravitacija pa je kose ujela. Ly je novo članico skupine našel v podatkih 3,6 metra širokega kanadsko-francosko-havajskega teleskopa iz leta 2003. Luna ima trenutno oznako EJc0061.


 

V sili so dobri tudi kakci

Znanstveniki so kar 13 let proučevali, kako vrsta žvižgačev (ali pik) Ochotona curzoniae preživi v surovih zimskih razmerah na Tibetanski planoti, kjer zaradi nadmorske višini 4000 metrov ni le zelo hladno, ampak je tudi manj kisika. Hrčkom podobni sesalci, ki so sicer v sorodu z zajci, pozimi ne hibernirajo. Za raziskovalce so zanimivi tudi zato, ker so za tamkajšnje prebivalstvo žvižgači nadloga, saj odžirajo hrano jakom. Ugotovili so, da se zatečejo k nenavadni prehrani – uživajo namreč jakove iztrebke. Ti so lažje dostopni in tudi lažje prebavljivi kot tistega nekaj malega trave, ki ostane pozimi. To tudi pojasnjuje, zakaj so pike pogostejše na območjih, kjer prebivalci redijo jake. Z drugačno prehrano pa tudi za 30 odstotkov upočasnijo metabolizem, s čimer prihranijo energijo.
 

Zaradi vročine prizadeti ekosistemi

Vročinski val, ki je konec junija in v začetku julija prizadel severozahodni del ZDA in jugozahodni del Kanade in zahteval več sto smrtnih žrtev, je močno škodoval tudi tamkajšnjim ekosistemom. Christopher Harley z univerze v Britanski Kolumbiji predvideva, da je v morju ob obali te province na jugozahodu Kanade poginila najmanj milijarda morskih bitij, navajajo na spletnem portalu Scientific American. Pogin vpliva na prehranjevalno verigo. Klapavice, ki so poginile v večjem številu, filtrirajo vodo in so hrana za morske zvezde, rakce in ptice. Dogajanje je temen napovednik prihodnosti, saj bo takšnih dogodkov zaradi globalnega segrevanja čedalje več, je še opozoril.