»Najboljši dan sploh«

Milijarder Jeff Bezos je z bratom Markom, pionirko letalstva Wally Funk in 18-letnim Nizozemcem Oliverjem Daemenom danes poletel v vesolje. Izstrelitev je izjemnega pomena za njegovo podjetje Blue Origin, saj je bil to prvi polet rakete New Shepard s posadko. Na krovu kapsule je bila tudi prva stranka, ki je za polet plačala, s čimer podjetje uradno vstopa na trg vesoljskega turizma. 

»Uau,« je bilo poleg navdušenih vzklikov in smeha slišati iz kapsule, ko je presegla Karmanovo linijo, ki označuje sto kilometrov višine, ki je mednarodno priznana ločnica med Zemljo in vesoljem. »Tu gor imate eno zelo veselo posadko,« je dejal eden izmed potnikov. 



»Najboljši dan sploh,« je po pristanku vzkliknil Bezos. Navdušena je bila tudi Funkova, za izkušnjo pa se je vsem zahvaljeval tudi 18-letni Daemon.

»V breztežnostnem prostoru je bilo, kot bi plaval. Zelo enostavno je,« je bilo slišati v pogovoru med potniki v kapsuli, ko so pristali. Ponje je nemudoma odhitela ekipa, da jih spravi iz kapsule in s helikopterjem prepelje nazaj v center. Iz kapsule so prikorakali z nasmehi do ušes. »Moj bog, kako je bilo to odlično,« je poudarila Funkova.

Prenos v živo:



Sedeminpetdesetletni Bezos je na polet povabil svojega mlajšega brata Marka. Željo, da je končno poletela v vesolje, je Bezos izpolnil tudi energični 82-letni Wally Funk, izkušeni pilotki z več kot 19.000 urami letenja, ki je sodelovala v programu Merkurjevih 13, ko je Nasin zdravnik, ki je sodeloval pri urjenju prvih astronavtov, ugotavljal, da bi bile ženske enako sposobne za letenje. Nasa v začetku 60. let prejšnjega stoletja ni dovoljevala, da bi ženske sodelovale v programih za vesoljske polete. Funkova je postala najstarejša ženska v vesolju, do zdaj je bil to John Glenn, ki je pri 77 letih oktobra 1998 poletel z raketoplanom.  

Na drugi strani je bila na krovu tudi najmlajša oseba, ki je letela v vesolje, to je 18-letni Oliver Daemen, bodoči študent fizike na Univerzi v Utrechtu na Nizozemskem. Do zdaj je bil najmlajši vesoljec kozmonavt German Titov, ki je z vostokom 2 leta 1962 poletel pri 25 letih. Deamona je Bezos javnosti predstavil šele pred kratkim. Z očetom sta sodelovala na dobrodelni dražbi za osvojitev sedeža, a je zmagal anonimnež, ki je plačal 28 milijonov dolarjev. Ker pa se mu časovno ni izšlo, da bi lahko danes poletel, je dobil priložnost mladenič. Koliko sta odštela z očetom za polet, ni znano.

Kapsula je opremljena z največjimi okni na vesoljskem plovilu, zato je razgled na Zemljo in vesolje osupljiv. Podjetje je plovilo večkrat preskusilo, še posebej veliko pozornosti so kakopak namenili varnosti. Kapsula ja opremljena s sistemom za izredne dogodke, ki poskrbi, da jo hitro odnese na varno, če bi bilo karkoli narobe z nosilno raketo. 



Medtem ko se Virginovo letalo VSS Unity proti vesolju povzpne z nosilnim letalom in nato prižigom raketnih motorjev na višini 15 kilometrov ter pristane podobno kot vsa letala, smo pri Bezosu videli tradicionalno izstrelitev rakete. Po dveh minutah, ko je raketa dosegla višino 52 kilometrov, so se motorji ugasnili. Manj kot 30 sekund kasneje se je na višini 72 kilometrov kapsula odcepila od rakete in poletela z lastnimi motorji, nosilna raketa se je brez težav vrnila na pristajališče v puščavi na zahodu Teksasa, v bližini mesta Van Horn.
​
​Kapsula je dosegla 107 kilometrov višine tri minute in pol po vzletu. 



V breztežnosti je bila avtomatska kapsula (Virginovo letalo upravljata pilota) okoli tri minute, potniki so se takrat lahko odpeli in svobodno odlebdeli po prostorni kabini in skozi šest ogromnih oken – 90 krat 70 centimetrov – uživali v razgledu. Nato je sledil še vratolomen povratek, kapsula je zavirala s tremi padali, pristanek se je zgodil nekaj kilometrov stran od vzletišča. Skupno je polet torej trajal deset minut.

Kdaj bodo sledili novi poleti, še ni znano, prav tako ne, koliko bo cena, verjetno pa se bo gibala okoli 200.000 dolarjev (170.000 evrov). Virgin za polet računa 250.000 dolarjev (212.000 evrov).
 

​Velikopotezni načrti

Branson, ki je Bezosu ukradel naziv prvi milijarder v vesolju, ki si je sam zgradil vesoljsko plovilo, želi z Virgin Galacticom predvsem poskrbeti za petičneže, Bezos pa želi vpliv na širšem vesoljskem trgu, ne le na ozkem turističnem področju.



Bezos je vesoljsko podjetje ustanovil leta 2000. Projekt je bil dolga leta skriven. Leta 2010 je podjetje uspešno kandidiralo za sredstva na Nasinem razpisu v komercialnem programu, na koncu je Nasa razvoj kapsul za človeško posadko zaupala podjetjema Spacex in Boeing. Spacex z dragonom že uspešno vozi astronavte, Boeing pa se pripravlja na ponovitev testa poleta kapsule starliner brez posadke, ki bo 30. julija.

Blue Origin deluje v Teksasu, prvič so raketo, poimenovano po prvem Američanu v vesolju, oziroma njen sistem za izredne dogodke preskusili oktobra 2012, aprila 2015 je poletela do višine 93,5 kilometra. Raketa se je ob poskusu pristanka razletela. Konec istega leta so že pokazali novejšo različico, ki je prvič poletela prek Karmanove linije, januarja 2016 pa so isto raketo še enkrat pognali v nebo in tako pokazali večkratno uporabo raket, po čemer slovi tudi Spacex Elonona Muska, a falconi so orbitalne rakete in prava primerjava niti ni možna. Sta se pa seveda gospoda na ta račun precej zbadala na družbenih omrežjih.

Podjetje je do zdaj izvedlo 15 podorbitalnih odprav, 14 je bilo brezhibnih, torej dovolj, da se na raketo poda človeška posadka z Bezosom na čelu, ki si uresničuje otroške sanje. Navdušil se je, ko je kot petletni deček gledal pristanek Apolla 11 na Luni. Njegov polet je poklon temu neverjetnemu dosežku človeštva, danes namreč mineva 52 let od pristanka Neila Armstronga in Buzza Aldrina na površju Meseca.

Bolj kot Branson je Bezosu konkurent Musk. Najbogatejši človek na Zemlji, ki je pred dnevi sestopil z vrha Amazona, gradi tudi raketo New Glenn, s katero bodo izstreljevali večji tovor, kot so sateliti – v orbito, navsezadnje bi raketo uporabili tudi za prevoz ljudi v orbito in globoko vesolje. Raketa naj bi bila nared prihodnje leto. Blue Origin se je tudi povezal z drugimi večjimi vesoljskimi podjetji in se prijavil na Nasin razpis za gradnjo pristajalnika na Luni, Nasa je izbrala Spacexovo raketo starship, Bezos in podjetje Dynetics, ki je bilo tretji finalist, sta se pritožila, Nasa bo odločitev sporočila avgusta.

Tako kot Musk, ki želi, da bi ljudje postali večplanetarna vrsta, Bezos želi pomagati človeštvu, da bo vesolje res postalo dostopno vsem, ne le manjšemu številu izbrancev, in da hkrati z raziskovanjem vesolja in odkrivanjem novih virov energije in materialov zaščiti tudi Zemljo.