Od parfumov do strupov

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najraje in tudi najpogosteje uporabljam kolono za tekočinsko kromatografijo. To je od 5 do 25 centimetrov dolga cevka, največkrat napolnjena s kroglicami iz silike (silicijev dioksid), na katere so kemijsko vezani izbrani sloji. Ta sloj imenujemo stacionarna faza, saj se ne premika. Skozi kolono potiskamo tekočino, imenovano mobilna faza, ki vzdolž kolone prenaša vzorec. Vzorec je navadno sestavljen iz molekul vode in drugih, morda še neznanih komponent. Ko te molekule potujejo skozi kolono, se nekatere dlje, druge pa manj časa zadržijo na stacionarni fazi. Podobno kot recimo novoletno sprehajanje med stojnicami (stacionarna faza). Tisti z manj interesa bodo le sledili množici (mobilni fazi), nekateri se bodo ustavili pri nekaj ponudnikih, drugi pa kar pri vseh. Če torej na koncu spremljamo, koliko časa potrebujejo posamezne molekule ali skupine ljudi, da zapustijo kolono oziroma sprehajalno pot, dobimo različne čase za različne skupine molekul oziroma ljudi. Na podlagi tega jih lahko med seboj ločimo po lastnostih, ki jih privlačijo do stacionarne faze ali stojnic. Za molekule so to pogosto polarnost, ionski značaj, velikost, pri analogiji pa potrošništvo, radovednost.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Ukvarjam se predvsem z razumevanjem procesov zadrževanja molekul na stacionarnih fazah. Če ostanemo pri analogiji s potrošniki, sem morda kot psiholog, ki proučuje, kako izbrane ljudi privabiti k določenim stojnicam. V mojem delu to pomeni proučevanje tako molekul kot različnih stacionarnih in mobilnih faz. Najtežje pa je predvideti obnašanje makromolekul, kot so peptidi, beljakovine, DNK-molekule, saj so zelo kompleksne in se vežejo na stacionarno fazo zaradi več lastnosti. Po drugi strani so lahko tudi stacionarne faze bolj kompleksne, kot so lahko stojnice, da privabijo kar največ ljudi. To razumevanje na koncu uporabim, da razvijem metode za analizo različnih inzulinov in večjih terapevtskih beljakovin v bioloških zdravilih.

Zakaj imate radi znanost?

Med delom pogosto naletim na nekaj neznanega in se kot otrok začnem spraševati, zakaj in kako. Bistvo znanosti je odgovarjanje na ta vprašanja, zato se v takih trenutkih zatečem k njej in začnem raziskovati. Cenim dostopnost informacij, saj z enostavnim brskanjem po znanstveni literaturi na spletu (članki, knjige) lahko odgovorim na marsikatero vprašanje. Kar ostane neznano, pa postane del mojega raziskovanja.

Znanost je sonce, ki nam odstira meglico z neznanega

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Vpliv mojega dela na človeštvo morda ni tako neposreden. Vsekakor pa se izsledki mojega raziskovalnega dela lahko uporabljajo za izboljšanje kromatografskih metod pri določevanju različnih makromolekul, ki so pomembne za delovanje človeškega organizma. Razumevanje lahko uporabimo pri razvoju metod za kontrolo farmacevtskih produktov, prav tako pri proučevanju vsebnosti teh zdravil v krvi ali urinu. Tako zdaj svoje znanje uporabljam pri razvoju metod v toksikološkem laboratoriju na Inštitutu za sodno medicino.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Z veseljem bi rekla, da sem že od nekdaj to vedela. Kot deklica sem starše spraševala, kako je kaj narejeno, in iz radovednosti sem sama poskusila razviti svoj parfum. Vprašanja pa skozi leta niso izginila, nasprotno, z vsakim odgovorom so se le nadaljevala.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost, saj te žene prek svojih zmožnosti in je ključna za razvoj. Nato pa sta pomembni še vztrajnost in iznajdljivost.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Morda bo največje odkritje način, kako s čim manjšim posegom v udobje življenja ljudi dosežemo največjo spremembo v okolju. Podobno so pomembni novi materiali, ki nam omogočijo boljše skladiščenje in izrabo energije, saj smo v tem smislu zelo potratni.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Da si nekoliko umirim misli, polne vprašanj, se rada podam na pot z motorjem. Prazne, vijugaste ceste so idealne za sprostitev. Poleg tega se rada zamotim s kakšno sestavljanko, družabno igro, športom ali izletom. Rada urejam fotografije in videoposnetke, vsake toliko časa pa tudi igram kitaro.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Voda, če bomo dovolj dobro ohranili vodni cikel. Sicer tudi sonce, vendar moramo izboljšati materiale za skladiščenje energije.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Za kratek izlet morda bi. Vendar bi kmalu pogrešala našo naravo in pihanje vetra, ko z motorjem švigam po stranskih cestah.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Verjetno s Stephenom Hawkingom. Pri znanstvenikih cenim, da svoje védenje posredujejo ljudem na razumljiv, morda celo malo komičen način. Pri razlagi svojega dela se hitro ujamemo v strokovni žargon in podrobnosti, kar odvrne manj poučenega poslušalca. Mislim, da z dr. Hawkingom ne bi imela težav komunicirati o marsikaterem področju.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočam knjigi Teorija vsega Stephena Hawkinga ter Del in celota Wernerja Heisenberga in razne razprave na konferencah TED (TED Talk). Predvsem pa bi rada poudarila dostopnost informacij na spletu, ki nam omogoča, da raziskujemo prav vsako vprašanje, ki se nam porodi.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Tekočinska kromatografija se uporablja tudi za proučevanje sprememb v človeškem telesu. Ugotavljamo lahko spremembe znotraj telesa (spremembe na proteinih) ali pa iščemo vnesene, toksične substance. To so lahko zdravila ali prepovedane droge, lahko pa preverimo, ali je prišlo do nedolžne zamenjave čemaža s strupenim jesenskim podleskom.