Neomejen dostop | že od 9,99€
Samo z enim bo težko, pri zabavi pomaga cela paleta instrumentov, od metra do raznih električnih instrumentov. Mogoče bi posebej omenil inercialne enote. To so elektromehanski čipi za merjenje pospeškov in kotnih hitrosti. Ima jih vsak mobilni telefon, tudi likalnik, njihov razvoj pa je poskočil z uporabo varnostnih blazin v avtomobilih.
Robotika zahteva reševanje različnih problemov, pri zaznavanju okolice zapleteno procesiranje signalov enega senzorja ali združevanje informacij več senzorjev. Pogosto imamo v robotiki na prvi pogled čudne mehanske izvedbe, namensko električno vezje in razne algoritme, ki se sproti izvajajo.
Znanost pravzaprav odkriva prej neznano in pojasnjuje. Meje za znanost so le resničnost narave, meja je neomejena neskončnost.
Roboti za namen rehabilitacije ali na primer za pomoč pri gibanju so nekoliko drugače vodeni, tudi zaznavanje s senzorji je svojevrsten izziv. Morda smo v tem delu najbolj vplivali z dodanim znanjem. Robotiki si sicer predstavljamo, da je skoraj vsaka uporaba robota za družbo napredek, saj opravlja za človeka nevarna dela (ostri predmeti, hrup, prah, vročina, kemijska, elektromagnetna, biološka, radiološka nevarnost), izboljšuje ekonomiko in generira delovna mesta.
Nase ne gledam kot na znanstvenika, otroštvo in mladost sta potekala povsem običajno. Moji starši povejo, kako je v nekem obdobju torba šla takoj po šoli pod kavč. Med študijem sem bil radoveden s poglobljenim razumevanjem. Odlični bližnji in mednarodni sodelavci, dobri študentje in še marsikaj je vodilo do današnjega trenutka.
Že kot najstnika me je pritegnilo in še danes me zanima radioamaterstvo z raznimi dejavnostmi. Povsem ljubiteljsko mi je všeč hoja, pozimi smučanje, poleti pa kolo.
Radovednost. Sledi sposobnost analiziranja stanja ter na temelju tega iskanje poti do neke nove rešitve ali znanja. Ključna pri tem je dobra razgledanost na fokusnem področju in morda širše, prav tako realna ocena še možnega. In nekaj sreče.
Gre za splet spoznanj in razvoja. Do srede 20. stoletja so električno energijo uporabljali predvsem za razsvetljavo in električne pogone. Od takrat se je marsikaj spremenilo, razvoj elektronike v mikroelektroniko, razmah digitalnih vezij in različnih procesorjev, računalništvo s svetovnim spletom, optične komunikacije, mobilni dostop in prej neslutene sposobnosti algoritmov. Res zelo zanimiva era v enem človeškem življenju.
Ne, veliko je drugih izzivov in privlačnih krajev.
Kot družba danes potrebujemo ogromno energije, od nje smo odvisni, tako kot smo odvisni od zraka pri dihanju. Energija se le spreminja iz ene oblike v drugo in tudi za prihodnost potrebujemo več različnih vrst energije. Okolja z naravnimi danostmi za vodne, vetrne ali sončne vire bodo te izkoriščala v različnih razmerjih. Res redko pa gre brez močnih elektrarn, jedrske so okoljsko veliko bolj primerne od termoelektrarn. Dodatno, napredek pri shranjevanju energije lahko bistveno spremeni rabo energije, vodik je obetavna možnost, vendar ni brez težav.
Morda bi bil to Leonardo da Vinci, izjemen izumitelj, inženir, arhitekt, slikar in kipar. Koliko genialnosti, razumevanja, spretnosti in vizionarstva za tiste čase. Znanje človeštva se je od starih ljudstev povečalo enormno, ni ga mogoče zajeti v sicer briljantne sposobnosti samo enih možganov.
Spletno stran ieeexplore.ieee.org, je knjižnica svetovne organizacije elektroinženirjev, z milijoni knjig, konferenc, tečajev, revij in standardi lahko prevzame radovedneža za dolgo časa. Najti je mogoče tako zelo poljudne zapise za boljšo splošno razgledanost, v stilu revije Življenje in tehnika, kot tudi opise nedavnih znanstvenih dosežkov z neprebavljivimi enačbami. Uporabite poln avtoriziran dostop prek knjižnic.
Običajno se ne zavedamo, kako zelo roboti že danes vplivajo na naše življenje. V vseh državah sveta skupaj je delujočih dobre 3 milijone industrijskih robotov, sestavljajo avtomobile, razne elektronske naprave, specializirane in splošne produkte. Zato so vsi ti bolj natančni, z manj napakami, so bolj zanesljivi, cenejši in tako nam vsem bolj dostopni. S tem neopazno, na human način prav vsem izboljšujejo kvaliteto življenja.
———
Prof. dr. Marko Munih, univ. dipl. inž. el., je vodja Laboratorija za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji