Nocebo, Mars in diamant

Nocebo pri cepljenju

Ameriška raziskava 12 kliničnih testiranj cepiv proti covidu je pokazala, da lahko nekatere negativne stranske učinke, ki jih opisujejo prejemniki cepiva, pripišemo tudi tako imenovanemu nocebu. Ta je nasprotje bolj znanega placeba, ko se uresničijo pozitivna pričakovanja, pri nocebu pa strah pred znanimi nezaželenimi učinki zdravila ali cepiva oziroma splošen negativen odnos okrepita negativne učinke in slabo vplivata na pacienta. Kot opisujejo v Guardianu, so raziskovalci nocebu pripisali kar 76 odstotkov nezaželenih učinkov po prvem odmerku in skoraj 52 odstotkov pri drugem. Raziskava je pokazala, da predvsem milejši nezaželeni stranski učinki, kot so glavobol, utrujenost in bolečina v rami, niso bili povezani s cepivom, ampak zlasti z nocebo odzivom, zaradi tesnobe in pričakovanja, da se bodo stranski učinki pojavili. Raziskava ni zajela hujših stranskih učinkov. Kot je znano, v kliničnih testiranjih obstaja kontrolna skupina, ki ne dobi cepiva ali zdravila, ampak placebo, v tem primeru neaktivno fiziološko raztopino namesto cepiva. Sodelujoči v obeh skupinah so poročali o negativnih učinkih po prejetem odmerku.

Ted Kaptchuk s harvardske medicinske fakultete, ki je vodil raziskavo, je poudaril, da bi morali, čeprav ravno informacije o stranskih učinkih, ki povzročajo strah in tesnobo, lahko privedejo do pripisovanja morebitnega slabega počutja cepljenju, javnosti posredovati kar se da veliko podatkov o stranskih učinkih. Po njegovem mnenju je edina prava pot odkritost.

Curiosity našel poseben ogljik

Na Marsu je rover Curiosity našel tip ogljika, ki ga na Zemlji povezujemo z biološkimi procesi, a znanstveniki so previdni z zaključki, da najdba dokazuje obstoj nekdanjega življenja na sosednjem planetu, možne so namreč tudi druge razlage. Planeta sta tako različna, da ne morejo sklepati na podlagi znanih zemeljskih primerov, so pojasnili pri Nasi. Možna biološka razlaga, ki so jo navedli v članku v reviji PNAS, je nastala na podlagi procesov, ki potekajo na Zemlji. Tako bi najdeni ogljik lahko nastal z delovanjem bakterij, ki bi proizvajale metan. Ta bi se v ozračju zaradi ultravijolične svetlobe lahko pretvoril v bolj kompleksne molekule, ki bi jih dež spral nazaj na površje in bi se ujele v kamnine. Druga nebiološka razlaga pravi, da se je posebna oblika ogljika ustvarila iz ogljikovega dioksida v ozračju Marsa ob interakciji z ultravijolično svetlobo. Tretja teorija pa, da je najdeni ogljik posledica več sto milijonov let starega dogodka, ko se je sončni sistem pomaknil skozi orjaški oblak, bogat s tem izotopom ogljika. Zdaj potrebujejo več podatkov, da bi teorije lahko izločevali.

Krater Gale na Marsu, ki ga raziskuje rover Curiosity. FOTO: JPL/Nasa

Rover Curiosity je analiziral 24 vzorcev, pobranih na različnih lokacijah v kraterju Gale. V vzorcih so našli presenetljivo veliko izotopa ogljika C12. Na Zemlji rastline ta izotop, ki je lažji, uporabljajo za fotosintezo, zato je ta oblika ogljika povezana z življenjem. A Mars je povsem drugačen planet od našega. Je manjši, hladnejši, atmosfera je sestavljena drugače in morda se je evolucija planeta pred 4,5 milijarde leti začela povsem drugače in so bili takrat tam drugačni izotopi ogljika kot na Zemlji. Ogljikov cikel na Marsu je za znanstvenike še uganka, vendar je tam trenutno več robotskih raziskovalcev, ki iščejo dokaze, da je bil planet nekoč gostoljuben do življenja.

Nič več zimskih olimpijskih iger?

Zime se zaradi podnebnih sprememb vsekakor spreminjajo in v prihodnosti bo lahko le omejeno število krajev gostilo zimske olimpijske igre, so ugotovili raziskovalci iz Kanade, Avstrije in ZDA. Če se svetovni izpusti toplogrednih plinov ne bodo drastično zmanjšali, bi v tem stoletju le eden od 21 krajev, ki so do zdaj prirejali to tekmovanje, še lahko zagotovil ustrezne razmere za zimske športe. Če bo svet ukrepal in dosegel cilje, zapisane v pariškem podnebnem sporazumu, bi bilo ustreznih osem izmed 21 krajev. V raziskavi so anketirali tudi športne ekipe in kar 89 odstotkov sodelujočih je potarnalo, da jasno občutijo, kako spremenjeno vreme vpliva na tekmovalne razmere, 94 odstotkov vprašanih pa meni, da bodo podnebne spremembe močno zaznamovale razvoj zimskih športov.

Podnebne spremembe bodo vplivale tudi na šport. FOTO: Thomas Peter/Reuters

Robert Steiger z innsbruške univerze je pojasnil, da bo sodeč po modelih večina krajev v Evropi, kjer bi danes lahko gostili olimpijske igre, v začetku 50. let tega stoletja za to komaj še primernih ali pa že neprimernih. Nobena športna disciplina ne bo povsem imuna proti spremenjenim podnebnim razmeram, so v članku v reviji Current Issues in Tourism poudarili raziskovalci, ki še menijo, da bi k ozaveščanju o problematiki lahko veliko prispevali ravno športniki, po katerih se zgledujejo množice po vsem svetu.

Diamant, ki ni s tega planeta

Enigma FOTO: Giuseppe Cacace/AFP

To je diamant, imenovan Enigma. Črni diamant s 555,55 karata naj bi nastal ali ob trku nebesnega telesa z našim planetom ali pa je ostanek asteroida, ki je vseboval diamante in je trčil v Zemljo. Star je menda od 2,6 do 3,8 milijarde let in vsebuje minerale in elemente, značilne za medzvezdni prostor. Diamant je povezan s številom pet, poleg omenjenih karatov ima 55 faset, oblikovalci so dobili navdih v arabskem simbolu dlani »hamsa«, ki v arabščini pomeni pet ter simbolizira moč in zaščito. Kamen v surovi obliki je v 90. letih prejšnjega stoletja kupil neimenovani trenutni lastnik.

FOTO: Giuseppe Cacace/AFP

Dražbena hiša Sotheby's bo redki diamant prodajala na dražbi v Londonu, pričakujejo, da bodo iztržili najmanj šest milijonov evrov. Sprejemali bodo tudi kriptovalute, saj menijo, da ni tipičen kamen, za kakršne se zanimajo tradicionalni draguljarji in zbiratelji. »Prilagoditi se moramo tem časom in zato raziskujemo trg. Za Enigmo se morda zanimajo ljudje, ki so bolj v kriptosvetu,« menijo dražitelji. Pri isti dražbeni hiši so lani za kriptovaluto prodali 101-karatni diamant Ključ 10138, zanj so iztržili 10,8 milijona evrov. Kot so takrat pojasnili pri Sothebyju, je bil to najdražji dragulj, kdaj prodan za kriptovaluto.