Marija Strojnik nova predsednica združenja Sigma Xi

Marija Strojnik nova predsednica združenja Sigma Xi

Slovenska znanstvenica in inženirka Marija Strojnik je bila izvoljena za predsednico častnega znanstvenega združenja Sigma Xi. Funkcijo, katere mandat traja tri leta, bo začela opravljati 1. julija, je na spletu objavilo združenje. Lani jo je združenje nagradilo za njen prispevek k infrardeči astronomiji ter odkrivanju in raziskovanju eksoplanetov. Zaslužna profesorica na inštitutu za optične raziskave v mehiškem Leonu Marija Strojnik je članica združenja Sigma Xi že od leta 1987. Častno združenje Sigma Xi je bilo ustanovljeno leta 1886 na univerzi Cornell. Doslej je imelo že skoraj 100.000 članov z vsega sveta, med njimi so tudi številni Nobelovi nagrajenci. Marija Strojnik je v bogati karieri razvila inteligentni sistem za avtonomno optično navigacijo satelitov po zvezdah, ki je danes samoumeven pri satelitih v sistemu globalnega pozicioniranja, uporabljala ga je tudi sonda Cassini pri raziskovanju Saturna. Zdaj razvija metodo za neposredno zaznavanje eksoplanetov z interferometrijo.​

»Če bi bila danes stara 18 let, bi takoj šla na Luno ali Mars«

Morska pošast

Britanski paleontologi so odkrili okoli 180 milijonov let staro okostje ihtiozavra, ki ga zaradi velikih zob imenujejo tudi morski zmaj. Fosil, odkrit med rutinskim izsuševanjem lagune Rutland Water februarja lani, je dolg okoli deset metrov, samo lobanja tehta tono. To je največji in najbolje ohranjen fosil te vrste, odkrit na Otoku. Ihtiozavri so se pojavili pred okoli 250 milijoni let, pred 90 milijoni let so izumrli. Dosegli so dolžino do 25 metrov, po obliki so bili ti morski plazilci podobni delfinom. Kot pišejo britanski mediji, so na območju v 70. letih že našli okostja ihtiozavrov, a so bila manj celovita in manjša.

Primerjava velikosti s človekom. FOTO: Anglian Water /Reuters

Zadnjih sedem let najtoplejših v moderni zgodovini

Podatki evropskega satelitskega sistema Copernicus kažejo, da je bilo leto 2021 peto najtoplejše, odkar spremljamo temperature, v nekaterih regijah pa so zabeležili tudi rekorde. Leto se je sicer začelo precej hladneje v primerjavi s prejšnjimi, nato pa je v Evropi prineslo ponekod rekordno toplo poletje. Izrazito toplo je bilo v Grčiji, Španiji in Italiji, ekstremni vročini so ponekod po Evropi sledili obsežni gozdni požari, ponekod pa hudourniške poplave. Nadpovprečne temperature so izmerili na zahodu ZDA in v Kanadi ter na Grenlandiji, v večjem delu severne in srednje Afrike ter na Bližnjem vzhodu.

Prepletenost vsega v naravi

Temperature v Sibiriji in na Aljaski je malo omilila la niña – vremenski pojav, ki povzroča nižje temperature na površju Tihega oceana. Leta 2021 so bile povprečne temperature za okoli 1,1 stopinje višje od predindustrijske dobe pred 150 leti. Količine toplogrednih plinov še naprej rastejo. 

SentineL 1B FOTO: Esa/Pierre Carril

Težave Sentinela-1B

Satelit Sentinel-1B, ki je del evropske mreže satelitov za opazovanje Zemlje Copernicus, je že od 23. decembra nedosegljiv in ne pošilja podatkov. Inženirji so nemudoma začeli iskati vzrok težav in pred dnevi sporočili, da je okvara kar resna. Med pripravami na vnovično vzpostavitev delovanja so odkrili napako pri sistemu za napajanje. Strokovnjaki zdaj poskušajo najti rešitev. Satelit Sentinel-1B so v polarno orbito izstrelili aprila 2016, dve leti po njegovi identični kopiji Sentinel-1A. Oba satelita, ki z radarjem pošiljata posnetke površja v visoki ločljivosti, naj bi delovala po sedem let, goriva naj bi imela za vsaj 12 let.