Knjižnica vonjev, kartografski zakladi in BepiColombo

Slovenski in poljski raziskovalci pripravljajo knjižnico vonjev

Slovenski in poljski raziskovalci pripravljajo mednarodni raziskovalni projekt Odotheka, v okviru katerega nameravajo razviti mednarodno knjižnico muzejskih in zgodovinskih vonjev. V okviru projekta, ki se začne 1. decembra in bo trajal tri leta, bosta ekipi raziskovalcev iz Ljubljane in Krakova analizirali vonj deset zgodovinskih predmetov iz slovenskih in poljskih zbirk ter poskušali oceniti zgodovinski pomen teh vonjev. V laboratorijih bodo opravili številne kemične analize hlapnih snovi, ki jih oddajajo predmeti in sestavljajo njihove vonjave. Hkrati bodo opravili zgodovinske analize predmetov, kar bo odprlo prostor novim interpretacijam.



Med projektom bodo poskušali raziskovalci znanstveno reproducirati prepoznane vonjave, celoten postopek pa bodo tudi dokumentirali, kar jim bo v veliko pomoč pri razvoju Odotheke, knjižnice muzejskih in zgodovinskih vonjev. Vonj ima zelo pomembno vlogo v kulturni dediščini, saj nam da občutek pripadnosti in identitete, pravijo raziskovalci. Za slovenske raziskovalce bo tako še zlasti zanimiva zbirka predmetov, ki so pripadali največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu in jih danes hranijo v Narodnem muzeju Slovenije. Med prvimi se bodo tako lotili preučevanja Prešernove tobačnice, poljski kolegi pa bodo najprej analizirali vonj Da Vincijeve slike Dama s hermelinom, ki jo hranijo v Narodnem muzeju v Krakovu. Projekt financirata v okviru programa Weave Poljski nacionalni znanstveni center in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Z raziskovalnima skupinama na Univerzi v Ljubljani in Ekonomski univerzi v Krakovu sodelujejo kustosi in konservatorji iz Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani in Narodnega muzeja v Krakovu.

V Nuku razstava Kartografski zakladi slovenskega ozemlja

V Narodni in univerzitetni knjižnici (Nuk) so na ogled postavili pomembnejše zgodovinske zemljevide slovenskega ozemlja od prvih znanih samostojnih prikazov v 16. stoletju vse do znanega Zemljovida slovenskih dežel in pokrajin Petra Kozlerja iz leta 1853. Z razstavo želijo prikazati pomen kartografske kulturne dediščine oziroma zemljevida kot stičišča umetnosti, znanosti in tehnike ter odseva vojaških, političnih, ekonomskih, kulturnih, verskih in družbenih vzorcev. Obenem želijo izreči priznanje izjemnemu delu kartografov, ki so v letih merjenj in opazovanj izrisali »epe« o človeški vztrajnosti pri soočenju z naravnimi ovirami kot tudi o premagovanju kulturnih predsodkov in iskanju lastne identitete. Razstava, ki bo v razstavni dvorani Nuka na ogled do 15. januarja 2022, je nastala v sodelovanju Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU oziroma njegovega Zemljepisnega muzeja in knjižnice.

BepiColombo prvič pri Merkurju

Evropsko-japonska odprava BepiColombo je na zapleteni poti do utirjenja v orbito Merkurja, kar se bo zgodilo leta 2025, do takrat pa bo potrebnih več mimoletov ob planetih, da bo sonda pravilno zavirala in pospeševala, sicer se ne bo mogla utiriti v orbito. V noči s prvega na drugi oktober bo prvič obletela Merkur. Približala se mu bo na približno 200 kilometrov. Vklopila bo kamere in druge znanstvene instrumente, so sporočili iz Evropske vesoljske agencije. A vrhunskih fotografij ne gre pričakovati, saj so glavne kamere varno spravljene v notranjosti plovila, ki je še vedno v potovalni konfiguraciji. Odprava je pravzaprav sestavljena iz dveh orbiterjev – Esinega planetarnega in Jaxinega magnetosferskega orbiterja, ki potujeta skupaj v transfernem modulu.



Ko bo modul na cilju, se bosta orbiterja ločila in s tem se bodo odprla tudi vsa očesa znanstvenih instrumentov. Preučevala bosta geologijo in magnetno polje Soncu najbližjega planeta. Avgusta je sonda obletela Venero, teden dni po tem so opravili popravljalni manever, da bo Merkur obletela na višini okoli 198 kilometrov. S te višine se bodo morda tudi na posnetkih slabših kamer, ki so zdaj v uporabi, dobro videli veliki udarni kraterji. Prvi mimolet sovpada s stoprvo obletnico rojstva italijanskega znanstvenika in inženirja Giuseppeja Bepija Colomba (2. oktober 1920–20. februar 1984), po katerem odprava nosi ime. Colombo je opisal vrtenje najmanjšega planeta okoli svoje osi, kar se zgodi trikrat v času, ko planet dvakrat obkroži Sonce. S svojimi izračuni je pokazal, da je mogoče izkoristiti gravitacijo planetov, da se sonde lahko večkrat zavihtijo mimo določenih planetov. Tako je Nasin Mariner 10 trikrat obletel Merkur in ne le enkrat, saj si je na poti pomagal z mimoletom Venere. Takšni gravitacijski manevri so zdaj stalna praksa pri številnih vesoljskih odpravah.