New Horizons je že daleč, daleč stran in druge drzne odprave

New Horizons je že daleč, daleč stran

Sonda New Horizons, ki trenutno proučuje Kuiperjev pas, je v dobrem stanju. Sredi aprila bo dosegla nov mejnik, od Zemlje bo oddaljena že 50 astronomskih enot, je sporočil vodja odprave Alan Stern. Ena astronomska enota meri okoli 150 milijonov kilometrov, kolikor je približna razdalja med Soncem in Zemljo, to pomeni, da je vzdržljivo plovilo oddaljeno že 7,5 milijarde kilometrov in še vedno pošilja podatke.



Le štiri plovila so presegla to razdaljo, seveda legendarni Pioneerja 10 in 11 in Voyagerja 1 in 2. Julija se bo sonda programsko posodobila, instrument za merjenje sončevega vetra bo nato sposoben še natančneje proučevati delce, ki od Sonca odpotujejo prav na rob osončja. Še vedno pa iščejo novo nebesno telo v pasu, ki bi ga lahko sonda pregledala od blizu, podobno kot je proučevala kamen Arrokoth.


 

Nasa podpira drzne odprave

Ameriška vesoljska agencija je objavila izbor prejemnikov začetne finančne podpore v okviru programa inovativnih naprednih konceptov, ki je namenjen drznim in še nerazdelanim zamislim za raziskovanje vesolja. Čeprav so mnoge lahko še desetletja oddaljene od uresničitve, bi jih Nasa lahko uporabila pri načrtovanju programov.

Tokrat dobitniki med drugim predlagajo odpravo na Saturnovo luno Titan, odvzem vzorcev in vrnitev na Zemljo, projekt umetne gravitacije v vesolju, sistem pošiljanja velikanskih količin podatkov z vesolja nazaj na Zemljo, izkoriščanje lunarnega regolita, inovativni pogon na nuklearne baterije, platformo za potovanja v globoko vesolje, miniaturnega robota za raziskovanje jam na Marsu in transportno železnico na Luni. Izbrani predlagatelji bodo v prvi fazi prejeli 125.000 dolarjev za razvoj zamisli, če bodo v devetih mesecih izpolnili zahtevane kriterije, se bodo lahko prijavili za drugo stopnjo, v kateri bodo za nadaljnje raziskave dobili pol milijona dolarjev. V tretji fazi bo za izpopolnjevanje projekta na voljo že dva milijona dolarjev.
 

Bolezni so tudi posledica krčenja gozdov

V novi študiji, objavljeni v reviji Frontiers in Veterinary Science, so francoski raziskovalci ugotovili, da krčenje gozdov in sajenje industrijsko pomembnih dreves, kakršne so palme za palmovo olje, sovpadajo s pojavi vektorskih bolezni – bolezni, ki jih prenašajo klopi ali komarji, in zoonoz, kakršna je covid-19. Znano je, da krčenje gozdov in pogozdovanje z novimi vrstami, ponavadi gre za eno samo vrsto dreves, negativno vplivajo na biodiverziteto, celoten ekosistem in posledično tudi na človekovo zdravje. Primere izsekanih gozdov v Braziliji so v preteklosti že lahko povezali z izbruhi malarije, v novi študiji so raziskovalci s francoskega centra za znanost CNRS dokazali povezave med epidemijami malarije in ebole ter krčenjem gozdov v Peruju, Boliviji, Kongu, Indoneziji in Maleziji.

Lažne spomine se da tudi izbrisati

Naši možgani lahko po nesreči ali pa pod vplivom psiholoških sugestij ustvarijo lažne spomine, torej imamo v glavi spomine na dogodke, ki se v resnici niso zgodili. Raziskovalci z več avstrijskih in ameriških univerz so k sreči ugotovili, da jih lahko naši možgani tudi precej enostavno izbrišejo. Trik, s katerim ustvarjajo lažne spomine, je, da posameznik sliši neko zgodbo, katere obstoj mu nato potrdi še zaupanja vredna oseba.



Tako so tudi raziskovalci 52 prostovoljcem predstavili izmišljene zgodbe iz otroštva, v katere pa so vpletli nekaj resničnih dejstev, potem so starše teh prostovoljcev poprosili, da potrdijo resničnost dogodkov. Nato so se lotili brisanja spominov. Ugotovili so, da to lahko naredijo s preprostim vprašanjem, naj posamezniki izluščijo vir spomina, in potem so jim raziskovalci še razložili, kako so ukanili njihove možgane. Po enem letu od poskusa so ugotovili, da je večina pozabila zgodbo oziroma so jo možgani prepoznali kot lažno.