Varčna sonda, ki je obletela Pluton in od blizu videla Kupierjev pas

Sonda New Horizons nam je skoraj z roba Osončja sporočila, da ima Pluton »srce«, in opazovala nenavadni dvoglavi kamen Arrokoth (nebo v enem izmed indijanskih jezikov). Zdaj potuje naprej po skrivnostnem Kuiperjevem pasu, daleč za Neptunovo orbito, iz katerega izvira večina do zdaj odkritih kometov. Od nas je oddaljena že več kot sedem milijard kilometrov.

Odisejada sonde New Horizons se je začela 19. januarja 2006. Že takoj na začetku je postavila rekord, saj jo je zgornja stopnja rakete Star 48B pospešila do hitrosti 58.536 kilometrov na uro, kar je najvišja ubežna hitrost iz primeža Zemljine gravitacije objekta izpod človeških rok.



V začetku aprila 2006 je odbrzela mimo Marsa, konec februarja 2007 je izkoristila Jupiter, da je pridobila na hitrosti, 28. junija 2007 pa so nato plovilo »uspavali« do 6. decembra 2014. Med hibernacijo so bili vsi glavni sistemi ugasnjeni.

Tik pred bližnjim srečanjem z nekoč planetom Plutonom v začetku julija 2015 je sonda znanstveni ekipi pognala strah v kosti, saj se je preklopila v varni način delovanja, a preplaha je bilo kmalu konec. Sonda je bila po prepotovanih 5,3 milijarde kilometrov pripravljena, da od blizu preveri, kakšen je 2370 kilometrov širok kralj Kuiperjevega pasu.



Plutonu, od Zemlje oddaljenem 4,7 milijarde kilometrov, se je približala na vsega 7800 kilometrov. Oblet je uspel v popolnosti, sonda je zbrala izjemne podatke o Plutonu in njegovih lunah Haron, Niks, Hidra, Kerber in Stiks. Okoli 6,25 gigabajta zbranih podatkov je sonda na Zemljo pošiljala več kot 15 mesecev, saj je bila takrat okoli 4,5 svetlobne ure od Zemlje; prenos podatkov pa je znašal vsega ena do dva kilobajta na sekundo. 


 
Pritlikavi planeti so zanimivi, ker so pravzaprav planetarni embriji, ki znanstvenike učijo, kako so nastali pravi planeti. Podatki in neverjetne fotografije so razkrili nenavaden in precej bolj raznolik svet od prejšnjih predvidevanj. Med drugim je na planetku dušikov ledenik v obliki srca, imenovan Sputnik Planitia.

Medtem ko se je javnost še navduševala nad lepotami Plutona, je New Horizons že letela proti novi tarči – kamnu v Kupierjevem pasu 2014 MU69, ki je zdaj uradno imenovan Arrokoth (prej Ultima Thule) in je od nas oddaljen kar 6,4 milijarde kilometrov.



Obletela ga je 1. januarja lani in tako postavila nov rekord. Še nobeno človeško delo namreč ni tako zelo od blizu opazovalo tako zelo oddaljenega nebesnega telesa. Mimo rdečkastega, 35 kilometrov dolgega kamna z dvema ploskima glavama je sonda letela na oddaljenosti le 3500 kilometrov.



Zbrane podatke sonda še vedno pošilja na Zemljo. V prihodnjih mesecih bo letela še mimo nekaj objektov v Kuiperjevem pasu. Njeni znanstveni instrumenti delujejo dobro, sonda pa ima dovolj goriva za še skoraj dve desetletji. Morda bo celo sledila obema Voyagerjema v medzvezdni prostor.