Vlada bi s spremembo uredbe odobrila uničenje še zadnjih ostankov pragozdov

Vlada je konec februarja objavila predlog sprememb uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, ki bodo tudi v strogih gozdnih rezervatih omogočile sečnjo in druge ukrepe zaradi prenamnožitve podlubnikov. V mreži Plan B za Slovenijo opozarjajo, da predlog spremembe ogroža zadnje ostanke pragozdov in je v nasprotju s predpisi in zavezami, ki jih je sprejela Slovenija.

Z uveljavitvijo sprememb bosta v gozdnih rezervatih, ki predstavljajo zgolj 0,8 odstotka slovenskih gozdov, omogočena sečnja dreves ter odstranjevanje in sežiganje lubja. Pred temi posegi ne bodo zaščiteni niti pragozdni ostanki, zadnji koščki prvobitne krajine, ki jih je v Sloveniji preostalo zgolj 0,04 odstotka gozdne površine, pišejo v mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo, ki združuje 37 organizacij. Pristojne pozivajo k oblikovanju takšnih ukrepov varstva gozdov pred podlubniki, ki ne bodo ogrozili narave v že tako skromni mreži gozdnih rezervatov.



Gozdni rezervati so opredeljeni kot gozdovi s posebnim namenom z izjemno poudarjeno raziskovalno funkcijo. To so gozdovi, ki so izjemno pomembni za raziskovanje, preučevanje in spremljanje naravnega razvoja gozdov, biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter kulturne dediščine. Zato so v njih prepovedane vse gospodarske, rekreacijske, raziskovalne in druge dejavnosti, ki bi lahko spremenile obstoječe naravno stanje in vplivale na nemoten naravni razvoj. Gozdovi, v katere človek ne posega, pa igrajo pomembno vlogo tudi pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, ki je eden od ključnih temeljev za trajnostni razvoj družbe.

V nasprotju z nacionalnim gozdnim programom, strategijo EU za biotsko raznovrstnost
 

Predlog sprememb uredbe, ki je že v medresorskem usklajevanju brez predhodne javne obravnave, je v nasprotju z nacionalnim gozdnim programom, ki je ključni strateški dokument za upravljanje gozdov. V njem je zapisana jasna usmeritev, da je treba ohranjati mrežo gozdnih rezervatov in jo tudi primerno razširiti, pišejo nevladniki. Tudi evropske smernice za varstvo narave poudarjajo pomen ohranjanja gozdov, pragozdove pa še posebej izpostavljajo.



V Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, sprejeti maja lani, je ena ključnih zavez strogo zavarovanje vsaj tretjine zavarovanih območij v EU, vključno z vsemi preostalimi pragozdovi in staroraslimi gozdovi. »K temu skupnemu načrtu za obnovo evropske narave v korist človeštvu, podnebju in planetu je dala soglasje tudi Slovenija, ki pa zdaj, kot kaže, ubira povsem drugačno pot,« opozarjajo v mreži Plan B za Slovenijo. Skrbi jih, da poskuša kmetijsko ministrstvo kot predlagatelj sprememb uredbe spremembo predpisa nacionalnega pomena izpeljati brez javne razprave, zato pozivajo javne naravovarstvene in gozdarske strokovne službe, da se do predloga jasno in javno opredelijo. Ministrstvo za kmetijstvo pa pozivajo, da omogoči javno razpravo, v katero bodo vključeni vsi pomembni deležniki.

 

Površino gozdnih rezervatov bi morali povečati
 

Tomaž Mihelič, ki kot gozdar in varstveni ornitolog na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) spremlja učinke gozdarstva na zavarovane vrste ptic, je dejal, da bi »v Sloveniji morali narediti vse, da povečamo površino gozdnih rezervatov, namesto da z nepremišljenimi ukrepi ogrožamo že obstoječe. Da je gozdnih rezervatov v slovenskih gozdovih premalo, se je jasno pokazalo šele z uvajanjem evropske zakonodaje. Brez njih in večjih površin naravi prepuščenega gozda bomo izredno težko zagotovili dolgoročno ohranitev najbolj ogroženih vrst živali, ki so specialisti starih, klimaksnih gozdov.«
 

Neposredna grožnja biotski raznovrstnosti
 

Rudi Kraševec iz društva Dinaricum je poudaril: »Zavedamo se zaskrbljenosti lastnikov gozdov zaradi nevarnosti prenamnožitve podlubnikov, vendar poseganje v gozdne rezervate zagotovo ne bo pripomoglo k rešitvi te problematike, saj govorimo o manj kot odstotku slovenskih gozdov. Škoda, ki bi jo s predlaganimi ukrepi povzročili najbolj ohranjenim gozdovom v Sloveniji, pa je neizmerljiva.«

Gaja Brecelj iz Umanotere je spomnila, da je pred letom dni državni zbor sprejel resolucijo o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030, v kateri je kot eden od ključnih ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti v programih in načrtih za gospodarjenje z gozdovi ukrep razglasitve gozdnih rezervatov, ki bodo namenjeni varstvu biotske raznovrstnosti. »Z uvedbo sprememb uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom pa vlada pristaja na močno sporne posege v obstoječih gozdnih rezervatih, ki predstavljajo neposredno grožnjo biotski raznovrstnosti. Videti je, da vlada v predpisih, ki jih sprejema, ni usklajena s strateškimi cilji in usmeritvami, ki si jih je postavila sama,« meni Brecljeva.

Pragozdovi Unescova naravna dediščina
 

Katarina Žakelj iz društva CIPRA Slovenija je zapisala, da »današnji pragozdovi niso odmaknjeni in pozabljeni koščki narave, temveč izjemen rezultat spoštovane slovenske tradicije sonaravnega gospodarjenja. So Unescova naravna dediščina, zaščiteni tudi z alpsko konvencijo. Po resoluciji o nacionalnem gozdnem programu je gozd v Sloveniji simbol prepoznavnosti države in njenega odnosa do trajnostnega razvoja – zato je rešitev za ekonomsko škodo lastnikov gozdov treba poiskati premišljeno, strokovno in vključujoče, ne s tihim spreminjanjem uredbe.«
 

Ministrstvo: podlubniki se širijo iz rezervatov v gospodarske gozdove

Na ministrstvu za kmetijstvo so pojasnili, da je glavni namen predlaganih sprememb preprečiti širjenje podlubnikov iz gozdnih rezervatov v sosednje gospodarske gozdove, še posebej tam, kjer so kmetije življenjsko odvisne od prihodkov iz gozda. Ministrstvo je prejelo pozive lastnikov sosednjih parcel gozdnih rezervatov ter občinskih uprav, naj uredi problematiko širjenja podlubnikov iz gozdnih rezervatov v okoliške gospodarske gozdove in prepreči gospodarsko in ekološko škodo lastnikom gozdov. Ukrepi so predvideni le v pasu sto metrov od roba gozdnega rezervata, medtem ko se na preostali površini gozdnega rezervata ne izvajajo, vsa kontrolna drevesa pa ostanejo v gozdu. 

»V primeru, da se v preostalem delu gozdnega rezervata prenamnožijo podlubniki, ukrepi tudi v prihodnje ne bodo dovoljeni,« so zagotovili na ministrstvu. Sečnja v stometrskem pasu od gospodarskega gozda pa se bo izvajala tako, da se bo podrlo samo nekaj dreves z namenom lovljenja podlubnikov, ki se jih bo po naselitvi obelilo (uničilo zarod podlubnikov). Ta drevesa pa morajo ostati v gozdu in se bodo naravno razkrojila.

Zavod za gozdove bo spremljal stanje podlubnikov v gozdnem rezervatu na stometrski površini od zunanje meje gozda. Če bo ugotovil njihovo prenamnoženost, bo zgostil število kontrolnih pasti in lastniku gozdnega rezervata z odločbo določil izvedbo preventivnih varstvenih del, so še pojasnili na ministrstvu. 

Uredba je do prvega aprila v medresorski obravnavi, podajanje pripomb je mogoče prek E-demokracije. Po preteku tega roka bo ministrstvo pregledalo vse podane pripombe/pobude ter jih uskladilo z deležniki, so sporočili.