V nadaljevanju preberite:

Leta 1987 je v bližnji galaksiji eksplodirala danes verjetno najslavnejša supernova SN 1987A. Supernova in njen ostanek sta nam vse odtlej razodevala skrivnosti teh mogočnih eksplozij. Za zadnje veliko odkritje je nedavno poskrbel vesoljski teleskop Jamesa Webba, s katerim je astronomom končno uspelo potrditi že dolgo obstoječo domnevo: v srcu eksplozije je nevtronska zvezda, eden najgostejših objektov v vesolju.

Lastnosti in razvoj supernove so odvisni od zvezde tik pred smrtjo. Ima zvezda maso podobno Soncu ali je precej masivnejša? Se hitro vrti? Je osamljena ali ima mogoče spremljevalko? Kmalu po odkritju je postalo jasno, da je SN 1987A zasvetila po eksploziji zvezde, precej masivnejše od Sonca. Po eni strani je to dokazovala posebna oblika spektra svetlobe (kolike svetlobe izseva supernova pri posamezni valovni dolžini). Še bolj neposreden dokaz pa se je skrival v arhivskih slikah zvezdnega polja v Velikem Magellanovem oblaku. Štiri dni po eksploziji so astronomi že ugibali, da je bila na mestu eksplozije zvezda ​Sanduleak –69 202. In res, ko je supernova ugasnila, te zvezde ni bilo več videti. Ocenjena masa zvezde je bila okoli 20 Sončevih mas.