Nenavaden vesoljski objekt: prelahek in pretežek

Znanstveniki v kolaboracijah LIGO in Virgo so odkrili nenavadno astronomsko telo, ki bi lahko zapolnilo vrzel med črnimi luknjami in nevtronskimi zvezdami, a hkrati postavilo pod vprašaj dosedanje teorije.
 
Ko v silovitih eksplozijah umrejo masivne zvezde, se zaradi gravitacije sesedejo in za njimi ostane črna luknja, če je zvezda nekoliko manj masivna, pa za seboj pusti gosto nevtronsko zvezdo. Najtežja doslej odkrita je imela maso manj kot 2,5 mase Sonca, najlažja črna luknja pa okoli pet mas Sonca. In eno izmed vprašanj, še neodgovorjenih v astronomiji, je: ali obstaja vmesni člen?
 
V projektu so zaznali objekt, ki je težji od najtežje nevtronske zvezde, a lažji od najlažje črne luknje. Nebesno telo ima maso 2,6 mase Sonca, so sporočili iz organizacije LIGO. Odkrili so ga 14. avgusta lani, ko je padel v črno luknjo z maso 23 mas Sonca. Ob tem so nastali gravitacijski valovi, ki so jih zaznali z občutljivimi instrumenti tako v ZDA kot v Italiji.


 
Soavtorica študije, ki jo bodo objavili v publikaciji The Astrophysical Journal Letters, in profesorica na univerzi Northwestern Vicky Kalogera, je pojasnila, da za zdaj še ne vedo, za kaj gre. Lahko je eno ali drugo. Patrick Brady, profesor z univerze v Wisconsinu in uradni govorec za kolaboracijo LIGO, pa je dodal, da odkritje ponuja nove smeri razmišljanj o ostankih umrlih zvezd. »Morda vrzel sploh ne obstaja, ampak je bila težava le v naših tehnoloških omejitvah zaznavanja nebesnih teles. Čas in več opazovanj bodo povedali svoje.«




 
V dogodku GW190814 je po združitvi dveh objektov nastala črna luknja z maso okrog 25 mas Sonca. Ta leži okoli 800 milijonov svetlobnih let stran od Zemlje. Pred trčenjem se je masa dveh objektov razlikovala za devetkrat, kar je ena največjih razlik v masi objektov v trčenjih, v katerih so zaznali gravitacijske valove. 
 
Nemudoma so znanstveniki sprožili opazovanja z drugimi teleskopi, a niso zaznali svetlobe, kot je bilo to v dogodku GW170817 avgusta 2017, ko sta trčili nevtronski zvezdi in sprožili tako gravitacijske valove kot curke svetlobe. Ob trčenju črnih lukenj, slednjih ni, bi pa lahko bili ob kombinaciji teh objektov.

Znanstveniki pojasnjujejo, da je svetlobni signal v tem nenavadnem primeru GW190814 morda bil, a ga z obstoječo tehnologijo zaradi velike oddaljenosti niso mogli videti, da sta trčili dve črni luknji ali pa, da je črna luknja zaradi velike razlike v masi nevtronsko zvezdo požrla celo in je ni sprva raztrgala.  
 
Znanstveniki upajo, da bodo z naslednjimi opazovanju odkrili nekaj podobnega in razrešili skrivnost.