Znanstveni dogodek leta: fotografija črne luknje

Ugledna znanstvena revija Science je izbrala znanstveni dogodek leta. Presenečenja ni bilo, saj so za Preboj leta 2019 izbrali fascinantni posnetek nevidnega. Črne luknje se skrivajo vsem na očeh, »vidne« so zaradi gravitacije, ki vpliva na vse, kar zaide v njihovo bližino, če dve trčita, pa se izdata tudi z gravitacijskimi valovi, ki smo jih pred leti uspešno začeli loviti na Zemlji.

A neposredno je nismo videli. Aprila letos se je to spremenilo, ko je mednarodni ekipi astronomov (z nekaj sreče) uspelo sestaviti posnetek sence črne luknje, ki jo obdaja prstan svetlobe. Član ekipe Heino Falcke z nizozemske univerze Radbound je bil slikovit: kot bi gledali vrata v pekel.

Do pred kratkim je večina astronomov menila, da nikakor ni možno dobiti takšnega posnetka, saj črna luknja ne oddaja svetlobe. A pred dvema desetletjema se je skupina astronomom začela spraševati, ali bi jo lahko razkril rob luknje oziroma dogodkovno obzorje – meja, znotraj katere je gravitacija tako močna, da ji ne uide niti svetloba. Rob sveti v različnih valovnih dolžinah, ki so jih zbrali z mrežo osmih observatorijev v mednarodni kolaboraciji Event Horizont Telescope. Tako je nastala slika črne luknje v središču 53,5 milijona svetlobnih let oddaljene galaksije M87. Fotografija prikazuje prstan svetlobe okoli dogodkovnega obzorja. Ekipa fotografira tudi nam najbližjo supermasivno črno luknjo v središču naše galaksije Rimske ceste, ki je od nas oddaljena 26.000 svetlobnih let, Sagittarius A. Nova opazovanja sledijo prihodnje leto, dodali so še nove observatorije na Grenlandiji in v Arizoni ter posodobljene francoske observatorije.

Med največje znanstvene dogodke letošnjega leta so pri reviji Science uvrstili še:

• Nova odkritja o denisovancih, naših skrivnostnih prednikih, ki so pred okoli 50.000 leti živeli v Aziji skupaj z neandertalci.
• Kvantno prevlado, ki jo je domnevno uspelo doseči Googlovemu računalniku. Gre za to, da je kvantni računalnik sposoben rešiti problem, ki na običajnem superračunalniku v človeškem času ni rešljiv.
• Povezave med mikrobi v črevesju in podhranjenostjo. Določeni otroci se nikakor ne opomorejo po obdobju podhranjenosti, čeprav jih dobro hranijo. Težava tiči v mikrobih, a jih je možno ukrotiti s preprostimi prehranskimi dodatki.
• Nove raziskave vzorcev, vzetih iz podvodnega kraterja Chicxulub ob Jukatanu. Nastal je pred 66 milijoni let, ko je na Zemljo treščil ogromen asteroid in izbrisal okoli 76 odstotkov vseh takrat živečih bitij. Ekipa je rekonstruirala dogajanje skoraj iz minute v minuto, kako se je stalila kamnina, kako so nastali cunamiji in kako se je nato zelo hitro ohladilo ozračje.
• Obisk sonde New Horizons pri kamnu Arrokoth v Kuiperjevem pasu. 36 kilometrov široko nebesno telo je od nas oddaljeno 6,6 milijarde kilometrov.
• Preboj mikrobiologov pri ugotavljanju izvora evkariotov, ki so tako rekoč vse rastline in živali, prokarionti pa so bakterije in arheje. Japonska ekipa je organizem Prometheoarchaeum syntrophicum prepoznala kot mikrob iz skupine asgardov, ki niso prave bakterije, ampak arheje. Po eni strani so ti organizmi podobni bakterijam, po drugi evkariotom. Z analizo DNK so ugotovili, da bi lahko bili asgardi oziroma njihovi pradavni sorodniki temelj za razvoj evkariotov.
• Preboj pri genskih zdravilih za zdravljenje cistične fibroze, gre za kombinacijo zdravil trikafta, ki vpliva na najbolj pogosto mutacijo, odgovorno za bolezen.
• Razvoj zdravil proti eboli.
• Umetno inteligenco, ki je premagala nekatere najboljše igralce pokra.