Nekoč bomo ugotovili, da ni vse, kot se zdi

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Klasika: računalnik − namizni, prenosni, tablični. Najpogosteje, ne pa tudi najraje.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Moja hči je nekoč v vrtcu povedala: »Moj oči raziskuje najmanjše delce na svetu, ki jih vidi samo on in nihče drug, on jih vidi pa v barvah.« Po čudnih pogledih, ki sem jih bil takrat deležen, ponavadi povem, da raziskujem svet osnovnih delcev, sile, ki vladajo med njimi, ter prek tega razvoj vesolja. Kakšne so torej lastnosti sil med osnovnimi delci (na primer elektroni), ki so privedle do tega, da je zdaj v vesolju veliko snovi (delcev) in nič antisnovi (antidelcev). Pa še vedno prestrežem kak zvedav pogled.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Negativno, seveda. Problem je v izolaciji in prekinitvi potovanj, tako ne moremo na raziskovalne obiske na Japonsko, kjer smo z drugimi sodelavci mednarodne skupine skrbeli za delovanje detektorja, s katerim opravljamo poskuse. Delo poskušamo izvajati na daljavo, a vedno ne gre.
 

Zakaj imate radi znanost?

Ker mi daje kruh …? No, resno, to je dejavnost, ki je ustvarjalna, motivacijska in tudi adiktivna. Ker v znanosti (ne govorim o znanstveni politiki, temveč o raziskovanju) ni prostora za intrige, delne odgovore ali celo laži. Štejejo dejstva. V tem smislu je raziskovanje lažje kot kaka druga dejavnost.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Nekoč bomo ugotovili, da je ustroj narave drugačen, kot ga razumemo zdaj. Za primer: če ugotovimo, da je vesolje enajst- in ne tridimenzionalno ter da kot mravlja na listu papirja ne zaznamo preostalih dimenzij, bo to spremenilo ne le zakladnico znanja, ampak v marsičem splošno človeško dojemanje sveta. Podobno kot je pogled na svet spremenila moderna fizika s teorijo relativnosti in kvantno mehaniko.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Med obiskovanjem bežigrajske gimnazije (v času tako imenovanega usmerjenega izobraževanja) mi je veselje do naravoslovja že nekoliko upadlo (pa ne zaradi učiteljev, ampak bolj zaradi lastne poze); mislil sem, da bo bolj intelektualno, če se ukvarjam, na primer, s primerjalno književnostjo. A me je razredničarka vendarle prepričala drugače ….
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Tu je še veliko službenih stvari, ki niso neposredno povezane z raziskovanjem: promocija znanosti, žal tudi administracija in podobno. V prostem času se včasih (rezultatsko povsem neuspešno) ukvarjam s podvodnim ribolovom. Pa s kakšno rekreacijo, po tehtnici sodeč prav tako neuspešno.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Dvom o vsem.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Sestava temne snovi v vesolju. Tako odkritje, kot sem omenil zgoraj, bo verjetno spremenilo ne ravno zgodovino, ampak človeško dojemanje sveta.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Po svoji želji ne, bi me pa mogoče partnerka poslala tja.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na fuzijo (zlivanje jeder).
 

S katerim znanstvenikom v zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Ob kavi mi prija bolj sproščen pogovor, znanstveniki morda niso najprimernejši za to … Če pa že, verjetno s C. N. Yangom in T. D. Leejem, Nobelovima nagrajencema za fiziko leta 1957 za odkritja, ki so spodbudila poznejše raziskovanje asimetrije med snovjo in antisnovjo. Zadnji je med najmlajšimi Nobelovimi nagrajenci, nagrado je prejel pri starosti 31 let.
 

Foto Emka

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Knjigo Yuvala Noaha Hararija, Sapiens − kratka zgodovina človeštva. Film je pravzaprav serija, vsaj za zdaj s področja znanstvene fantastike, Beforeigners oziroma Prišleki na HBO.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Da se je prav na tem področju razvil svetovni splet (prav ta, na podlagi katerega s telefonom brskate po spletu). In da je področje tako tehnično zahtevno, da se marsikatera tehnologija, razvita na tem področju, torej v popolnoma »bazični znanosti«, danes uporablja v medicini in tehniki. Nekako skladno z − menda ne povsem resnično − anekdoto o Michaelu Faradayu, ki je s svojimi raziskavami postavil temelje današnjega izkoriščanja električne energije. Ko ga je takratni angleški premier vprašal, čemu bi služila neka od njegovih izumljenih naprav, mu je angleški znanstvenik menda odvrnil: »Nekega dne boste lahko od nje pobirali davke«.

———
Prof. Boštjan Golob je zaposlen na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in na Institutu Jožef Stefan