V nadaljevanju preberite:

Videti je kot izmišljen svet iz znanstvenofantastične zgodbe. Svet, ki na prvi pogled ni pretirano drugačen od Zemlje. Hribovito pokrajino prepredajo reke, jezera in morja. V gosti atmosferi nastajajo oblaki in včasih celo dežuje. Na površju sipine, pod ledeno skorjo pa oceani. Ampak to je vse prej kot odlična turistična destinacija prihodnjih generacij vesoljskih turistov. Na izredno hladnem površju voda ne more obstajati v tekočem stanju; z dušikom bogata atmosfera je poskrbela za reke, jezera in morja tekočega metana. To je Titan, Saturnova največja luna.

Znanstveniki se nad Titanom navdušujejo že desetletja. Nenavadne razmere, ki bi bile kaj lahko podobne tistim na mladi Zemlji, čeravno ob precej nižji temperaturi, so kot nalašč za tvorbo kompleksnih organskih molekul. Titan je nekakšen laboratorij, v katerem poteka eksperiment nastanka življenja. Seveda si želimo spoznati rezultate eksperimenta, kar pa zaradi oddaljenosti Saturna od Zemlje ni enostavno. Nekaj misij, ki so se v preteklosti že znašle na istem koncu vesolja, nas je o luni precej naučilo, a ne dovolj. Zato Nasa že dalj časa načrtuje misijo Dragonfly ali Kačji pastir. Po letih načrtovanj in zapletov je agencija pred kratkim končno potrdila, da bo misija poletela leta 2028. Letalnik v velikosti avtomobila bo vsaj dve leti potoval po Titanu, zbiral in analiziral vzorce atmosfere in tal ter iskal zapletene organske molekule.