Na Titan bo odpotoval dron (VIDEO)

Titan, največja Saturnova luna, med znanstveniki že dolgo velja za nebesno telo, kjer bi se lahko pojavili enostavni organizmi. Njegovo ozračje je primarno sestavljeno iz dušika, nebo pa prekrivajo oblaki metana. Podnebje in površinski procesi so podobni pogojem, kakršni so bili na Zemlji pred štirimi milijardami let. Prav zato ameriška vesoljska agencija na drugo največjo luno v Osončju pošilja dron, imenovan Dragonfly (kačji pastir), ki bo preletaval površje in iskal znake življenja.

Animacija delovanja drona:


Če bo odprava uspešna, bo morda dokončno razkrila, kakšna mešanica je bila potrebna za razvoj živih bitij tu pri nas. Misija je del Nasinega programa New frontiers (nove meje), v okviru katerega raziskujejo, kako sta se pomešali kemija in biologija.  

Kačjega pastirja bodo po trenutnih načrtih izstrelili leta 2026, na cilj bo prispel leta 2034, je objavila Nasa. Plovilo z osmimi rotorji bo obiskalo več različnih lokacij, kjer so morda ustrezni kemični pogoji za oblikovanje preprostih mikrobov.

Predstavniki Nase so poudarili, da bo prvi »helikopter« na drugem planetu izkoristil gosto ozračje, da bo večkrat prestavil vse znanstvene instrumente in tako raziskoval površje. Površje lune je zaledenelo, pod skorjo pa se po mnenju znanstvenikov skriva tekoča juha organskih spojin.

»Vemo, da so na Titanu vse sestavine, nujne za življenje. Kako daleč gre lahko kemija v takšnem okolju? Titan dela kemične poskuse več sto milijonov let, če že ne milijard. Mi hočemo, preveriti rezultate teh poskusov,« je bila za revijo Scientific American slikovita vodja znanstvenega dela odprave Elizabeth Turtle z laboratorija za fiziko pri univerzi Johnsa Hopkinsa. Spomnila je še, da tudi na našem planetu obstajajo izjemno različna, tudi zelo negostoljubna, območja, kjer prebivajo živi organizmi.

Odprava se opira na podatke, ki jih je kar 13 let zbirala sonda Cassini, v okviru te oprave je na Titanu tudi pristal lander Huygens. Na osnovi opazovanj so izbrali območje ob luninem ekvatorju Shangri-La – gre za sipine, podobne peščenim sipinam v Namibiji za prvi pristanek. Plovilo bo po načrtih večkrat poletelo, en polet bo sicer dolg največ osem kilometrov, na vsaki postojanki bo nabiralo vzorce. Zadnja načrtovana lokacija je krater Selk, kjer so opazili dokaze o nekdanjem obstoju tekoče vode in organskih spojin ogljika, vodika, kisika in dušika. Plovilo bo, kot upajo, skupaj preletelo vsaj 175 kilometrov, kar je precej večja razdalja, ki so jo vsi premikajoči se raziskovalci opravili na Marsu.