Nadzorovanje celic z zvokom

Dr. Vid Jazbec je zaposlen na odseku za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Instrumenti, ki jih imam najraje, so zagotovo mikroskopi vseh vrst. Ti omogočajo, da v celicah v živo spremljamo, kje proteini, ki smo jih načrtovali, so, in celo spremljamo nekatere celične procese, kot sta vnos kalcijevih ionov in celična delitev. Med mikroskopi, ki jih imamo na inštitutu, v zadnjem času najraje uporabljam mikroskop z optično pinceto. Optična pinceta je poseben, zelo tanek žarek svetlobe, v katerega se ujamejo delci, ki imajo drugačne optične lastnosti od okolice. Z optično pinceto lahko tako primemo delček velikosti sto nanometrov v notranjosti celice in ga premikamo naokoli.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Ukvarjam se s sonogenetiko, torej kako z ultrazvokom nadzorovati obnašanje gensko spremenjenih celic. Z ultrazvokom lahko v celice namreč vnesemo kalcijeve ione, ki potem po aktivaciji niza različnih proteinov povzročijo prepis genov. Sam se v sklopu tega ukvarjam z načini, kako povečati odzivnost celic na akustično silo ultrazvoka. Zaenkrat namreč za to, da celice izražajo želene gene, potrebujemo dvourno stimulacijo celic s kar visoko močjo, kar pa ni primerno za uporabo v medicini. V ta namen uporabljam načrtovane proteine, ki omogočajo podaljšanje vnosa kalcija, ali pa »ogromne« (nekaj mikrometrov velike) votle proteinske strukture, ki delujejo kot sprejemniki za akustično silo.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost vedno išče odgovore na vprašanja, ki se pojavijo pri opazovanju sveta. Najraje pa imam to, da ti odgovori pogosto pomenijo tudi rešitve za druga vprašanja in možnosti za ustvarjanje novih stvari.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Z rezultati mojega dela bi lahko nadzorovali terapevtske celice, ki bi jih vnesli v telo, da bi izločale terapevtske proteine. Takšne celice bi lahko sodelovale pri zelo tarčnem zdravljenju raka ali pa bi na ukaz izražale kakšne proteine, ki jih bolnik ne izraža dovolj.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Za kemijo me je navdušila učiteljica v osnovni šoli, nato pa sem v gimnaziji spoznal, kako pomembna je kemija v biologiji. Na fakulteti sem ugotovil, da je v biokemiji še veliko neraziskanega, in ta del me je in me še vedno zanima.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Rad igram strateške igre, tako računalniške kot družabne. Še vedno sem tudi tabornik, sicer zdaj bolj podporni član, in zelo rad se udeležujem orientacijskih tekmovanj.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Ključna je radovednost, a brez vztrajnosti tudi ne gre. Redkokdaj kaj uspe v prvo.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Umetna inteligenca je že zdaj spremenila tok zgodovine. Ena od prelomnih točk bo zagotovo umetna inteligenca, ki ne bo znala zgolj narediti modela proteina, kot to danes zna AlphaFold, ampak bo tudi določala njegovo obnašanje v interakciji z okoljem. To bo omogočilo hitrejši razvoj terapevtskih proteinov in zdravil.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne, je na Zemlji še veliko stvari, ki bi jih rad videl.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na fuzijsko jedrsko energijo.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

S Humphryjem Davyjem, ki je odkril elemente natrij, kalij, kalcij, bor ... Živel je v obdobju uveljavljanja temeljev sodobne znanosti, ko je vsako odkritje pomenilo revolucijo. Brez njegovih odkritij si današnjega sveta ne bi mogli predstavljati.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Predlagal bi kanale na youtubu Kurzgesagt, Veritasium in SciChanel.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Kalcij v našem telesu ni samo v kosteh in zobeh. Kalcijev ion je eden glavnih prenašalcev signala in sodeluje v najrazličnejših procesih, od oploditve jajčeca, krčenja mišic, do celične smrti.