Ključno je, da raziskovalec uživa v tem, kar počne

Asist. dr. Črt Dragar je zaposlen na Katedri za farmacevtsko tehnologijo Fakultete za farmacijo.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje uporabljam napravo za določanje velikosti nanodelcev. Ta deluje na osnovi dejstva, da se nanodelci v mediju, na primer vodi, neprestano naključno gibajo. Prek odboja svetlobe meri hitrost gibanja nanodelcev in jo nato poveže z njihovo velikostjo. Lahko bi rekli, da je nekakšen radar za nanodelce, ki iz hitrosti naključnega gibanja določi njihovo velikost.

Več iz rubrike Znanstvenik/Znanstvenica spreminja svet

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem nanodostavne sisteme, večinoma magnetne nanodelce, trdne lipidne nanodelce in polimerna nanovlakna. Večinoma se posvečam njihovi izdelavi in temu, kako vanje vgraditi neko zdravilno učinkovino ter jo dostaviti na želeno mesto, ob pravem času in v pravi koncentraciji.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost imam rad, ker nam pojasnjuje številne pojave okrog nas in nam omogoča njihovo razumevanje, hkrati pa ponuja neomejeno odprtih vprašanj in možnosti za odkrivanje še nepoznanega. Vedno te čaka kakšen nov izziv.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Na področju farmacevtske nanotehnologije je še veliko neznanega in neraziskanega. Mislim, da bi z raziskavami v bližnji prihodnosti lahko razvili nove načine za zdravljenje številnih danes neozdravljivih bolezni in tako prispevali k izboljšanju zdravja mnogih na našem planetu. Moje delo pri tem predstavlja majhen, a pomemben del mozaika, ki ga počasi in vztrajno sestavljamo skupaj z raziskovalci s celotnega sveta.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Kmalu po začetku študija farmacije. Ko sem opravil prve izpite iz farmacevtskih predmetov, sem naredil tudi svoje prve korake v raziskovalnem laboratoriju. Takrat sem hitro spoznal, da bo moje delo v prihodnosti usmerjeno v raziskovanje farmacevtske tehnologije.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Poleg raziskovanja počnem še veliko zanimivega, kdaj kar malo preveč. Zelo rad sem v naravi z družino in se ukvarjam s športom – kolesarim, tečem, hodim v hribe. V roke rad vzamem tudi kitaro in zraven kaj zapojem, če le najdem čas še za to.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Mislim, da je pri delu znanstvenika ključno, da uživa v tem, kar počne, in da vztraja. Raziskovalno delo pogosto prinese številne izzive, ki pa jih je (skoraj vedno) mogoče rešiti z dobrim načrtom in sodelovanjem.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Znanost je nepredvidljiva, zato je kaj takega nehvaležno napovedovati. Recimo, da bi si želel doživeti odkritje, kako se preslikati (»teleportirati«) iz enega na drug kraj (po možnosti tudi v drug čas). To bi gotovo močno spremenilo tok zgodovine in mi popestrilo (kdaj pa tudi olajšalo) življenje.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Morda. Bi se pa z veseljem tudi vrnil na naš planet, saj menim, da je doma najlepše.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Težko rečem, najverjetneje na enega izmed obnovljivih virov. Morda pa se bo ravno v energetiki pojavilo tisto prej omenjeno prelomno odkritje, ki bo spremenilo tok zgodovine v času mojega življenja.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Hm, dobro vprašanje. Nimam kakšnega posebnega idola. Mislim, da bi bila kava z vsakim znanstvenikom lahko izredno zanimiva.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

V današnji poplavi vseh informacij je gotovo mogoče najti številne dobre knjige, filme, predavanja in spletne strani, tudi v Sloveniji. Priporočal bi obisk spletne strani Kvadrakadabra ali pa Hiše eksperimentov.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Morda bi marsikoga presenetilo, da se magnetni nanodelci ob izpostavitvi izmeničnemu magnetnemu polju močno segrejejo. Ta lokalno sproščena toplota pa lahko selektivno uniči rakave celice, ki so bolj občutljive na povišane temperature kot zdrave celice.