Na dolgi poti okoli sončevih polov

Ulysses (Ulikses) je bila prva odprava, ki je preučevala območja nad sončevimi poli. Podatki o polarnih območjih naše zvezde so pomembni za poznavanje samega Sonca, kako deluje, pa tudi za to, kako vpliva na celotno osončje. Odprava je kot prva prispevala k izrisu zemljevida heliosfere od sončevega ekvatorja pa do polov. Satelit je beležil tudi sončev veter, ki napihuje heliosfero, to lahko širše opišemo kot zaščitni mehurček našega osončja, ki nas ščiti pred kozmičnimi žarki. Sončev veter nastane, ko s površja Sonca izbruhnejo nabiti delci in z visoko hitrostjo odletijo v svojo okolico.

Odpravo, ki jo je pripravila Evropska vesoljska agencija v sodelovanju z ameriško in kanadsko, so sprva želeli imenovati Odysseus (Odisej), ker je satelit ubral dolgo pot okoli Jupitra, da je dosegel pravilno orbito nad sončevima poloma.

A so nato odpravo preimenovali v Ulysses, ki je latinska ustreznica imena Odisej, pri Esi so se s tem želeli počastiti tako Homerju in njegovemu junaku kot tudi Dantejevemu junaku v Peklu Božanske komedije. Odpravo so morali tudi časovno zamakniti, sprva so jo z raketoplanom Challenger želeli izstreliti maja 1986, vendar so raketoplane po januarski tragediji tega istega raketoplana, v kateri je umrlo sedem ljudi, prizemljili. Ulysses je izstrelitev dočakal oktobra 1990 na krovu Discoveryja.

Pot do Sonca ni bila premočrtna, saj je morala sonda spremeniti naklon tira, da je lahko Sonce raziskovala tudi nad poloma. To je pomenilo, da je moralo plovilo dobiti veliko hitrost, ki jo nobena raketa ni mogla zagotoviti, zato so pospeške pridobivali pri plinskem velikanu Jupitru. To je tudi pomenilo, da satelita niso mogli napajati s pomočjo solarnih panelov, zato so ga opremili z radioizotopnim termoelektričnim generatorjem. Jupiter je sonda obletela februarja 1992. Prvič je nad južnim polom Sonca poletela leta 1994, nad severnim leto kasneje. Drugo orbito okoli Sonca je Ulysses ​začel leta 2000, ko je obiskal južni pol, severnega pa leta 2001. Takrat je bilo Sonce ravno na maksimumu 11-letnega cikla. Ulysses ​se je nato napotil znova okoli Jupitra na svoji šestletni poti okoli Sonca. To je še zadnjič obkrožil med letoma 2007 in 2008.

Dotik Sonca: sonda poletela skozi korono

Ulysses ​je bil opremljen s takrat najbolj sofisticiranimi senzorji za lovljenje nabitih delcev. Kot prvo plovilo je poletel okoli 300 milijonov kilometrov nad severnim in južnim polom Sonca. Sonda je sončev veter posnela iz vseh možnih kotov, tako je ustvarila prvo tridimenzionalno sliko heliosfere. Na podlagi zbranih podatkov so ugotovili, da se veter s hladnejših območij blizu polov širi, da zapolni dve tretjini heliosfere in piha z enakomerno hitrostjo 750 kilometrov na sekundo, kar je veliko hitreje od vetra s hitrostjo 350 kilometrov na sekundo, ki izvira z ekvatorialnega območja, so navedli na spletni strani Ese.

Sonda je v vesoljski odisejadi preučevala tudi kar nekaj kometov. Prvega maja 1996 je nepričakovano preletela rep kometa Hyakutake (C/1996 B2), leta 2004 je letela skozi rep kometa McNaught-Hartley (C/1999 T1), leta 2007 pa še skozi rep kometa McNaught (C/2006 P1).

Konec februarja 2008, dobrih 17 let po izstrelitvi, so pri vesoljskih agencijah oznanili, da bo sondi pošla sapa. Deaktivirali so jo 30. junija 2009.

Predvideva se, da bo Ulysses v heliocentrični orbiti okoli Sonca potoval praktično do konca dni, vendar obstaja tudi možnost, da bi mu Jupiter ali njegove lune lahko prekrižali načrte in ga potisnili v orbito, ki bi ga odnesla ven iz našega osončja.