Francoski iskalec skalnatih planetov

Teleskop Corot je s tranzitno metodo ob bližnjih zvezdah iskal skalnate eksoplanete, večje od Zemlje. Sij zvezde se malenkost zmanjša, ko pred njo potuje planet, in to malenkost lahko občutljivi teleskopi zaznajo. Poleg tega je teleskop opazoval »potrese« na zvezdah, gre za valove, ki se sprožijo globoko v zvezdi in nato vzvalovi površje, pri čemer se prav tako spremeni izsev. Na podlagi lastnosti teh valovanj lahko izračunajo maso, starost in kemično sestavo zvezde.

Specialist za eksoplanete

Različni teleskopi so doslej odkrili že več kot 5000 ekosoplanetov, najlažje je zaznati (plinaste) velikane, kakršen je v našem osončju Jupiter, težje pa manjše planete, ki so po sestavi podobni Zemlji. Corot je bil dovolj občutljiv, da bi lahko našel skalnate planete, ki so dvakrat večji od Zemlje, seveda pa tudi kopico veliko večjih plinastih velikanov. Opremljen je bil s 27-centimetrskim zrcalom in dvema kamerama, vsaka je bila specializirana za določeno nalogo – ali iskanje planetov ali astroseizmologijo. Krožil je v polarni orbiti, vsakih 150 dni so lahko zamenjali območje opazovanja. Glavni partner projekta je bila francoska vesoljska agencija, evropska agencija je dodala optiko za teleskop. Novembra 2012 se je teleskopu pokvaril računalnik, tako da ni pošiljal nobenih podatkov. Popravilo je bilo neuspešno in oprava se je končala.

Corot je med drugim februarja 2009 odkril planet Corot-7b, ki je bil prvi odkriti eksoplanet, pretežno sestavljen iz kamenja in kovine. Takrat je bil to najmanjši odkriti ekosoplanet, le 1,7-krat večji in 4,8-krat masivnejši od Zemlje. Že kmalu po začetku delovanja je našel plinska velikana Corot-1b in Corot-2b, maja še dva podobna takšna planeta in nebesno telo Corot-3b, ki je ali rjava pritlikavka ali izjemno masiven planet. Tlakoval je pot za še naprednejše iskalce planetov, kot je bil izjemni Kepler in zdaj Tess.