Možgani, ki se zazrejo sami vase

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

V našem laboratoriju za merjenje možganske aktivnosti najpogosteje uporabljamo elektroencefalograf (EEG) in napravo za (funkcijsko) magnetno resonanco ((f)MRI). Prvega sestavljajo elektrode, s katerimi na površini glave merimo šibko električno aktivnost, ki prihaja iz možganov. EEG nam omogoča predvsem dobro oceno časovnega poteka miselnih procesov. Magnetna resonanca nam omogoča snemanje možganske strukture, s funkcijsko magnetno resonanco pa lahko spremljamo možgansko aktivnost na podlagi opazovanja sprememb v nasičenosti krvi s kisikom. Če je v nekem možganskem območju več krvi, ki je nasičena s kisikom, lahko posredno sklepamo, da je bilo to območje takrat bolj aktivno.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Moje širše področje raziskovanja je kognitivna nevroznanost, ki skuša z metodami za merjenje možganske aktivnost in vedenja razumeti miselne procese. Bolj specifično pa se trenutno ukvarjam z možganskimi omrežji, ki se nanašajo na povezave med različnimi možganskimi območji. Vzorci teh povezav nam nekaj povedo o delovanju možganov kot celote, kot tudi o funkciji posameznih delov možganov. V doktoratu se ukvarjam s tem, kako zanesljivo lahko te vzorce izmerimo pri posamezniku. Zanesljive meritve so pogoj, da lahko izmerjene lastnosti uporabimo za druge namene, denimo za diagnostiko nevroloških in psihiatričnih motenj.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Zaradi koronavirusa trenutno ne opravljamo novih meritev in se ukvarjamo z analizo že zbranih podatkov, pisanjem člankov itd., torej vsem, kar lahko počnemo od doma.

Zakaj imate radi znanost?

Ker je neizprosna – vseeno je, kdo je predstavil hipotezo, jo preveril, potrdil ali ovrgel, na koncu je pomembno le, ali se sklada z opazovanji. In ker je neskončno zanimiva – gradiva za raziskovanje je toliko, da nam narave nikoli ne bo uspelo popolnoma razumeti.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Ukvarjam se predvsem z razvojem metodologije, ki spada med temeljna področja znanosti, katerih praktična vrednost se lahko pokaže šele čez več let. Upam pa, da bom pripomogel k boljšemu razumevanju miselnih procesov ter možganskih omrežij, kar bi lahko prispevalo k razvoju novih metod diagnostike in zdravljenja v nevrologiji in psihiatriji.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Že v otroštvu sem rad bral enciklopedije, gledal dokumentarce in se navduševal nad znanostjo. Ne bi rekel, da sem si izbral poklic, sem se pa gibal v okolju, v katerem se mi je lahko ponudila priložnost za tako službo.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Hodim na sprehode, plavam, obiskujem koncerte, v času »lockdowna« sem se začel učiti igranja na kitaro, sodelujem v Sinapsi, slovenskem društvu za nevroznanost, pri organizaciji Tedna možganov in drugih dejavnostih društva.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Dober znanstvenik mora znati postaviti svoj ego na stran. Znanstvene metode mora uporabljati kot orodje za spoznavanje resnice in ne za podporo osebnih interesov. Ohranjati mora kritično distanco do tujih, še bolj pa do svojih spoznanj.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Znanost ponavadi napreduje z majhnimi koraki, zato težko ocenim, katero posamično odkritje bo prelomno. Se mi pa zdi, da bo na nas močno vplival razvoj novih metod zdravljenja v medicini, predvsem na področju genskih terapij, ki odpirajo številna etična vprašanja.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Samo če bi moral s trebuhom za kruhom.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Bolj pomembno vprašanje se mi zdi, kako bomo v prihodnje izkoristili čim manj naravnih virov in ob tem ohranili primerljivo kvaliteto življenja. Pomagalo bi, če bi namesto o BDP več govorili o drugih kazalcih kvalitete življenja in ohranjanja narave.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

S Carlom Saganom ali Richardom Feynmanom.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

V Sinapsi vsako leto tretji teden v marcu organiziramo Teden možganov, v katerem se zvrstijo številna predavanja, delavnice za otroke in odrasle, ogledi filmov s komentarjem. Večkrat na leto organiziramo tudi seminarje ali okrogle mize, ki so namenjeni laični javnosti.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Nekateri laiki, ki sodelujejo v naših raziskavah, imajo predstavo, da iz podatkov lahko zelo neposredno razberemo kaj o njihovi možganski aktivnosti, nemara celo beremo misli. Realnost je, da pogosto traja tedne ali mesece, da podatke pripravimo za končno analizo. Zaradi kompleksnosti možganov so naše analize in hipoteze načeloma zastavljene tako, da nam omogočajo odgovor na zelo specifična vprašanja o mehanizmih miselnih procesov.