Luna v Kölnu

Po pravi Luni se je sprehajalo 12 ljudi. Po skoraj pravi Luni pa se bodo v prihodnjih letih sprehajali astronavti v pripravah na ponovno osvojitev prave Lune. V stavbi, ki je na zunaj videti kot navadno skladišče, v Kölnu so namreč, kot pravijo pri Evropski vesoljski agenciji (Esa), postavili najbolj realistično površje našega naravnega satelita.

Nemški astronavt Matthias Maurer FOTO: Pau Barrena/AFP  

Stavba, imenovana Luna, postavljena ob robu nemškega vesoljskega centra, je opremljena z unikatno opremo in bi lahko postala del Nasinega programa Artemis, prvenstveno pa je namenjena evropskim astronavtom, ki se bodo nekega dne odpravili na Mesec. Strop in stene stavbe so obarvani v črno, tla pa so prepredena s kraterji in skalami, med katerimi sta (fin) prah in pesek, na las podobna pravemu lunarnemu regolitu. »Ko vstopiš v črnino, vate pa svetijo močne luči, se je kar težko orientirati,« je pred kratkim komentiral evropski astronavt Matthias Maurer, ki je tudi specialist za materiale in je vesoljski agenciji svetoval pri postavljanju novega učnega poligona.

Zunanjost stavbe FOTO: Pau Barrena/AFP

»Gre za unikatno stavbo, ki združuje veliko različnih elementov, česa podobnega nima niti Nasa,« je dodal. Esa je za Luno izdelala 900 ton lunarnega regolita, za kar so uporabili bazalt – vulkansko kamnino, ki so jo zmleli in zmešali še z drugimi sestavinami. Med hojo po njem se dviguje fin prah, ki je neprijeten za vdihavanje, hkrati lahko poškoduje zaščitno opremo.

Skale na poligonu Luna FOTO: Pau Barrena/AFP  

Lunarni regolit je tudi nabit s statično elektriko, kar je bil velik problem med odpravami Apollo, bali so se celo, da bi lahko prah močno načel posebne vesoljske opreme. Fini regolit se lahko močno udira in je hoja otežena, podobno kot po peščeni mivki. Tla bodo lahko tudi zamrznili do globine treh metrov, tako bodo testirali načine vrtanja v površje – pri vesoljskih agencijah namreč stavijo na pridobivanje vodnega ledu, ki se skriva pod površjem v kraterjih ob polih, ki jih Sonce nikoli ne obsije.

Gre za realistično upodobitev površja Lune. FOTO: Pau Barrena/AFP

V stavbi je posebna tudi svetloba, s posebnimi lučmi poskušajo doseči kar se da realistično igro svetlobe in senc, ki jih Sonce meče na pravo Luno. Problem težnosti – na Luni je težnost precej manjša kot na Zemlji – pa so rešili s posebnim sistemom vrvi, ki bo astronavtom omogočal doseči občutek lahkotnega poskakovanja.

Nemški astronavt Alexander Gerst FOTO: Pau Barrena/AFP

Kot je še dejal Maurer, ki je potencialni kandidat za eno izmed prihodnjih odprav Artemis, je »stopiti na Luno v Kölnu skoraj tako, kot bi bil z eno nogo že na Luni«. Ob stavbi bo postavljen tudi poseben lunarni modul, v katerem bodo lahko živeli do štirje astronavti, pa tudi topla greda za gojenje rastlin – podobno toplo gredo so že testirali na Antarktiki.

Posebna svetloba ponazarja, kako Sonce obsveti Luno. FOTO: Pau Barrena/AFP