Začetni koraki za poselitev Marsa

Dolgoročni cilj madžarskega zagonskega podjetja Genesis SFL je teraformiranje oziroma ustvarjanje prsti na Marsu. Tudi veliki futuristični cilji pa se začnejo s prvimi koraki, treba je preveriti, katere rastline in organizmi bi preživeli sevanje v vesolju in se po daljšem potovanju tudi uspešno razmnoževali. Do konca avgusta polno zasedeno kapsulo bo v vesolje po načrtu potisnila Spacexova raketa falcon 9 v prvi polovici prihodnjega leta.

Pri misiji bo demonstracijska kapsula nyx podjetja Expploration Company v zemeljsko orbito prepeljala 300 kilogramov tovora, vključno s satelitom MayaSat-1 podjetja Genesis SFL. Kapsula bo trikrat obkrožila Zemljo, nato pa bo ponovno vstopila v ozračje in se vrnila na Zemljo. Glavni cilj satelita MayaSat-1 v tej misiji je pokazati izvedljivost njegove souporabe za prevoz tovora, namenjenega daljšim biološkim poskusom v vesolju.

Tak dostop do kapsule, ki bo vstopila v vesolje, ima tako Genesis SFL kot druge slovenske organizacije in ustanove prvič. Ustanovitelj Genesis SFL dr. Bence Mátyás in direktorica Petra Knaus ta projekt, ki je dobil tudi podporo Evropske vesoljske agencije (Esa), ocenjujeta kot pomemben mejnik v razvoju podjetja. To namreč proizvaja nanosatelite, biološke penetratorje, najbolj uspešni pa so z mobilnimi laboratoriji, s katerimi je na polju preprosto opraviti analizo zdravja rastlin. Analize stresnih indikatorjev lahko ob ustreznem upoštevanju rezultatov povečajo pridelek, denimo koruze, tudi za dobrih 35 odstotkov.

Zanimanje za sodelovanje v projektu, kjer pošiljanje grama biološkega materiala v vesolje stane 600 evrov, je bilo tudi med slovenskimi organizacijami precejšnje. Posebnost tega projekta je ravno to, da se bodo vzorci vrnili. Nekatere poskuse opravljajo tudi na Mednarodni vesoljski postaji, pravi Petra Knaus. Odprava je zavarovana – če ne uspe ali se tovor poškoduje, nemara celo zgori ob vračanju, je že na voljo naslednja misija.

Različni materiali

Biotehnična fakulteta tako pripravlja obsežnejši eksperiment z vzorci več vrst alg, v pripravi je tudi projekt s semeni, v katerih bodo spremljali genetske spremembe v prihodnjih generacijah rastlin, pa tudi možnost uporabe v medicini. Raziskovalni inštitut InnoRenew CoE bo izvedel poskus z glivnim biofilmom, ki se lahko uporabi za zaščito materialov. Raziskovalna skupina na inštitutu razvija glivni biofilm v okviru projekta ERC ARCHI-SKIN, ta raziskava pa bo prva, ki bo preučevala vpliv vesolja na inženirske žive materiale.

Zdravstvena fakulteta bo v vesolje poslala vzorce dveh vrst mikroalg, saj želijo raziskati učinke vesolja – od zmanjšane gravitacije do vesoljskega sevanja – na morsko algo Phaeodactylum tricornutum ter morsko in sladkovodno algo Chlorellae vulgaris. V vzorcih so že pregledali številne nanodelce, po misiji pa bodo preučevali spremembe v mehanizmih. To bo dalo nov vpogled v to, kako se živi organizmi prilagodijo na ekstremne razmere, kar bi lahko vodilo v napredek v našem razumevanju življenja zunaj Zemlje.

MayaSat-1 je biološki inkubator, ki ga je razvil Genesis SFL prav za raziskave bioloških materialov v vesolju. Nanosatelit lahko sprejme 980 bioloških vzorcev, od človeške DNK, rastlinskih semen, alg in kvasa do različnih celic in mikrobov. Dolgoročni cilj vseh poskusov pa je teraformiranje Marsa, za kar obstaja tudi svetovno združenje s sedežem v Seattlu, poleg 13 programov Nase. Na 27. letni konferenci je Mátyás predstavil koncept vnašanja talnih mikrobov v marsovska tla. S tem bi pripomogli k debelitvi atmosfere na Marsu. Misija prihodnje leto bo zato tudi poskus izbire mogočih bioloških kandidatov, ki bodo zmogli dolgo potovanje v vesolju in pri tem ohranili zmožnost rasti.