Skoraj enoletna zamuda za BepiColomba

Maja je Evropska vesoljska agencija (Esa) objavila, da motorji vesoljske sonde BepiColombo, ki od oktobra 2018 po vijugasti poti potuje proti prvemu kamnu od Sonca, ne delujejo s polno močjo. Vzroka niso poznali, kot tudi ne, kaj natančno težava pomeni za odpravo – vprašanje je bilo, ali bo sonda sploh lahko prispela v tirnico okoli Merkurja. Bo, le da skoraj leto kasneje.

Strokovnjaki so staknili glave in odkrili nepričakovane električne pulze med sončnimi paneli in enoto, ki zbira energijo in jo prepošilja celotnemu plovilu. Podatki so pokazali, da je posledično v celotnem sistemu manj energije. Odprava BepiColombo je skupna evropsko-japonska odprava, posebna je, ker je sestavljena iz dveh znanstvenih plovil – evropskega planetarnega orbiterja in japonskega magnetosferskega orbiterja, ki skupaj potujeta na matičnem transfernem modulu (MTM).

Vodja odprave pri Esi Santa Martinez je, kot je zapisano na spletni strani Ese, pojasnila: »Po mesecih preiskav smo ugotovili, da bodo električni potisniki MTM še naprej delovali z manjšo močjo, kot je potrebna za utirjenje v orbito okoli Merkurja decembra 2025.« A iznajdljivi inženirji so poiskali rešitev. Zasnovali so novo pot, ki ohranja vse znanstvene cilje odprave, vendar pa se bo BepiColombo utiril v tirnico šele novembra 2026.

Merkur je najslabše raziskan skalnat planet v osončju, predvsem zato, ker je do njega izjemno težko priti, so pojasnili pri Esi. Plovilo se mora namreč boriti z izjemno močnim gravitacijskim privlakom Sonca, če bi ubralo kar se da ravno pot, bi ga privlak odnesel naravnost v razbeljeno zvezdo. Posledično so za BepiColomba sestavili zapleteno sedemletno potovanje, na katerem transferni modul uporablja gravitacijsko pomoč Zemlje, Venere in Merkurja v kombinaciji s potisniki, da se ustrezno upočasnjuje in pripravlja na utirjenje.

Do zdaj je plovilo že obletelo Zemljo, dvakrat Venero in trikrat Merkur, nocoj bo sledil še en oblet Merkurja od šestih. Do oktobra bo MTM prižigal potisnike, da bo popravljal smer, sledil bo oblet decembra, v šestem obletu Merkurja januarja 2025 pa bo dokončno sledila sprememba smeri, so navedli pri Esi.

Kljub enoletni »zamudi« pri utirjenju v tirnico okoli najmanjšega planeta v osončju pri Esi pričakujejo, da bodo lahko nabrali (opazovalne) podatke, ki bi odgovorili na nekatera znanstvena vprašanja o planetu. Obe sondi imata skupno 16 znanstvenih instrumentov, nekatere izmed njih lahko uporabljajo (in preizkušajo) že med omenjenimi upočasnjevalnimi obleti, med drugim kamere. Merkur sta do zdaj pobliže spoznavali Nasini sondi Mariner 10 in Messenger. BepiColombo bo preučeval nenavadno magnetno polje planeta pa kemično in mineralno sestavo površja, iskal bo odgovor na vprašanje, od kod izvirata grafit in vodni led, ki ga je Messenger opazil na polu, kjer nekaterih kraterjev Sonce nikoli ne obsije. Bepi bo znova mapiral površje in prispeval k razumevanju dinamike geoloških procesov.