Kotel žarečih plinov, v katerem se kuhajo nove zvezde

Morda smo v zadnjem obdobju res bolj pozorni na čudovite posnetke, ki nam jih ponuja vrhunski vesoljski teleskop James Webb, a tudi dobri stari Hubble še vedno preseneča in obdarja. Ob obletnici izstrelitve vesoljske agencije tradicionalno objavijo nov Hubblov posnetek – teleskopov 33. »rojstni dan« so zaznamovali s posnetkom območja, kjer se rojevajo nove zvezde NGC 1333. Meglica je od nas oddaljena okoli 960 svetlobnih let.

Hubblov posnetek razkriva »kotel žarečih plinov in črnega prahu, ki ga raznaša na stotine novorojenih zvezd, vtkanih v temni oblak,« so se slikovito izrazili pri Nasi.

NGC 1333. FOTO: NASA, ESA, STScI

Treba je priznati, da bi Webb razkril še tisto, česar Hubble zaradi spektra, v katerem opazuje vesolje iz orbite okoli Zemlje, ne vidi. Ognjevito nastajanje novih zvezd namreč zastira fin prah oziroma saje, ki so gostejše proti dnu posnetka. Temni predeli, vidni na fotografiji, so ta prah, in ne prazen prostor, so pojasnili. Meglico gradi hladni molekularni vodik, ki je glavna surovina za nastajanje novih zvezd, ko se ob močni gravitaciji seseda sam vase.

Oblikovanje novih zvezd je silovit in brutalen proces, so dodali astronomi. Svetle zvezde – še posebej modrikasta na vrhu posnetka – dodaja k vesoljskemu neurju, ko v okolico pošilja močne zvezdne vetrove. Nižje na posnetku je supervroča zvezda, ki sije skozi oblak prahu, kot naše Sonce skozi oblake, zvezde z rdečim nadihom pa so tako obarvane zaradi prahu, ki je pred njimi. Rdeči »plameni« na dnu posnetka pa so ionizirani vodik. Stvaritev takega vzorca je posledica curka materiala, ki ga je v okolico pognala zvezda, ki je Hubble v svoj objektiv ni ujel. Nekaj podobnega se je pred 4,6 milijarde let dogajalo tudi v našem osončju, ko se je v kaosu oblikovalo Sonce in nato še planeti. 

Od ničvredne pločevinke do okna v vesolje

Hubblov teleskop, ki ga upravljata ameriška in evropska vesoljska agencija, so z Zemlje izstrelili 24. aprila 1990, dan kasneje so ga astronavti izpustili iz tovornega dela raketoplana Discovery. Legendarni teleskop je v dobrih treh desetletjih opravil približno 1,6 milijona opazovanj skoraj 52.000 nebesnih objektov.