Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Novi portret Stebrov stvarjenja

Stebri so del širše meglice Orel, ki je od nas oddaljena 6500 svetlobnih let.
Stebri stvarjenja FOTO: NASA/ESA/CSA/AFP
Stebri stvarjenja FOTO: NASA/ESA/CSA/AFP
S. S.
20. 10. 2022 | 08:05
20. 10. 2022 | 08:14
1:33

Vesoljski teleskop James Webb je posnel čudovite podrobnosti vesoljske meglice Stebri stvarjenja. Iz plina in prahu se rojevajo nove zvezde, ki jih je infrardečim Webbovim kameram uspelo posneti, medtem ko plin Hubblu, ker slika v vidni svetlobi, ni dopustil pokukati v notranjost meglice.

Plini se sesedajo zaradi gravitacije in grejejo, in ko je materiala dovolj, steče fuzija in zaživi nova zvezda. Te so nemirne in v okolico »streljajo« curke delcev, ki reagirajo z okoliškim materialom, zato so določeni deli stebrov videti kot lava ali valovi, so pojasnili pri Esi in Nasi, ki upravljata teleskop.

Dodali so, da je Webb lahko prodrl v okolje za meglico, vendar ni opazil nobene galaksije. To pa zato, ker mu v še bolj oddaljeno vesolje pogled zastira medzvezdni medij.

Levo posnetek stebrov teleskopa Hubble (iz leta 2014), desno teleskopa Webb. FOTO: NASA, ESA, CSA, STScI; J. DePasq
Levo posnetek stebrov teleskopa Hubble (iz leta 2014), desno teleskopa Webb. FOTO: NASA, ESA, CSA, STScI; J. DePasq

Hubble je Stebre stvarjenja prvič posnel leta 1995 in nato še 2014, območje so posneli tudi nekateri drugi vesoljski teleskopi. Stebri so sicer del širše meglice Orel, ki je od nas oddaljena 6500 svetlobnih let.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine