Neomejen dostop | že od 9,99€
Računalnik. Terensko in laboratorijsko delo sta sicer velik in pomemben del evolucijskih raziskav, a večino mojega dela predstavlja analiza različnih tipov podatkov, predvsem v programskem okolju R. Veselje do statistike pride pri našem delu precej prav.
Raziskujem različne vidike evolucijske biologije manjše družine tropskih in subtropskih pajkov, imenovane zlati mrežarji. Največ se ukvarjam z zgodovinsko biogeografijo, tj. s spreminjanjem geografske razširjenosti organizma skozi njegovo evolucijsko zgodovino – v primeru zlatih mrežarjev v zadnjih 130 milijonih let. V doktorski disertaciji sem med drugim ugotavljala, od kod na svetu zlati mrežarji najverjetneje izvirajo in kje so potekale verjetne disperzijske poti, ki so jih pripeljale do današnje široke razširjenosti.
Znanost imam rada zato, ker je eksaktna in objektivna. Znanstvena dejstva so resnična ne glede na to, ali podpirajo naša mnenja in pogled na svet ali ne.
Bojim se, da za dosežek takšnih razsežnosti nisem v pravi veji znanosti. Jaz sem zadovoljna s tem, da moje delo polni vrzeli v kolektivnem znanju na našem področju.
Odkar se spomnim. Nikoli nisem resno razmišljala, da bi študirala karkoli drugega kot biologijo. K temu sta nedvomno najbolj pripomogla moja starša, oba biologa. Za evolucijsko biologijo pa sem se odločila v najstniških letih, ko sem prvič prebrala Sebični gen (The Selfish Gene) Richarda Dawkinsa.
Verjamem v pomembnost ravnovesja med delom in prostim časom, zato imam precej širok nabor (za moje pojme zanimivih) hobijev. Med drugim se ukvarjam s športnim streljanjem, boksom, pohodništvom, v teh dneh sem se lotila tudi olimpijskega dvigovanja uteži. Poleg tega sem se pred kratkim začela šolati za pridobitev pilotske licence.
Objektivnost. In zdrava mera samokritičnosti.
Učinkovitejši način pridobivanja in shranjevanja energije.
Mogoče. Verjetno.
Na jedrsko fuzijo.
Z britanskim naravoslovcem Alfredom Russlom Wallaceom, ki je sočasno z Darwinom »odkril« evolucijo z naravno selekcijo in velja za enega od pionirjev biogeografije. Če bi imela pri mizi še en prost stol, pa bi seveda povabila Darwina.
S področja biologije me je pred kratkim navdušila (sicer bolj strokovna) knjiga The Vital Question: Why is life the way it is evolucijskega biokemika Nicka Lana, ki opisuje fascinantno evolucijo biokemijskih procesov, ključnih za življenje, kot ga poznamo. V zadnjih letih sicer posegam po poljudnoznanstveni literaturi predvsem v obliki zvočnih knjig. Izjemno zanimive so, na primer, zvočne knjige britanskega genetika Adama Rutherforda, ki raziskuje genetsko zgodovino ljudi (npr. A Brief History of Everyone Who Ever Lived). Z drugih področij znanosti pa trenutno poslušam Astrophysics for People in a Hurry (Astrofizika za vse, ki se jim mudi) ameriškega astrofizika Neila deGrassa Tysona.
Nekateri pajki se aktivno razširjajo tako, da v zračni tok spustijo tanko nit, ki jo ujame veter in pajka odpihne. Pajek ne more nadzorovati smeri in razdalje takšnega »poleta«, a sem in tja se zgodi, da na ta način uspešno prečkajo tisoče kilometrov in tako naselijo odročne otoke, kot so Havaji.
———
Dr. Eva Turk je doktorat opravljala na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v sklopu interdisciplinarnega doktorskega študija bioznanosti na Univerzi v Ljubljani in je prejemnica štipendije Unescovega in L'Oréalovega programa Za ženske v znanosti 2022.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji