Kako se družbeno nezadovoljstvo prelevi v nemire

Rade Trivunčević je mladi raziskovalec na Pravnem inštitutu Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Poleg računalnika, umetne inteligence in drugih tehnoloških pripomočkov menim, da je še vedno glavno orodje vsakega raziskovalca njegov um. Ta ne le usmerja uporabo tehnologije, temveč tudi interpretira raziskovalne ugotovitve ter oblikuje nove koncepte in spoznanja.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Trenutno je moje raziskovalno delo osredotočeno na vpliv interneta in medijev na politično mobilizacijo in aktivizem družbe. Na primeru arabske pomladi v Egiptu analiziram, kako se protesti organizirajo in kaj vpliva na njihovo dinamiko. Sprašujem se, kdaj in zakaj družbeno nezadovoljstvo in nezaupanje v delovanje državnih institucij kulminira do razvoja družbenopolitičnih nemirov. Za primer mobilizacije različnih družbenih skupin in njihov enoten politični nastop lahko vzamemo vpliv družbenih omrežij in interneta. Po drugi strani pa preučujem tudi strategije oblasti, kot so represija, prilagajanje zakonodaje in nadzor nad javnimi storitvami, s katerimi poskušajo obvladati proteste.

Več iz rubrike Znanstvenik/Znanstvenica spreminja svet

Zakaj imate radi znanost?

Znanost pri posamezniku podpira konstantno radovednost in željo po podrobnejši analizi poljubnih perečih izzivov. Z vsakim odgovorom pa odpira nova vprašanja, kar je še posebej vznemirljivo!

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Predvsem ozaveščanje in védenje o pomenu spoštljivega javnega diskurza, odprtosti do različnih mnenj in vloge znanosti pri reševanju družbenopolitičnih izzivov.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Ko sem kot mladi raziskovalec začel delati na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Pred tem sem iskal službo na drugih področjih in si niti predstavljal nisem, da bom pristal v znanosti.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Rad se ukvarjam s številnimi športi, ki mi pomagajo razgibati telo po dolgih urah sedenja. Tu lahko omenim fitnes, pohode, namizni tenis. Prav tako rad odigram partijo šaha ali biljarda in z veseljem včasih kaj dobrega skuham. Na ZRS Koper nas kolegi z Inštituta za kineziološke raziskave stalno opominjajo, kako pomembno je gibanje tudi med delovnim časom. Razumevanje in podpora tudi na delovnem mestu vsekakor pripomoreta k odnosom, zdravju in delovni produktivnosti.

Ena sama terapija ne bo odpravila raka

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost in vztrajnost. Radovednost nas žene k raziskovanju neznanega, medtem ko nam vztrajnost pomaga premagovati izzive in dosegati zastavljene cilje.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Verjetno nadaljnji razvoj umetne inteligence in njene uporabe v znanosti, medicini ter tehnologiji. Prav tako lahko predvidevam, da bodo prelomna odkritja okoljsko popolnoma čisti in neomejeni viri energije za splošno rabo ali razvoj zdravil za trenutno težko ozdravljive ali neozdravljive bolezni.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ker obožujem potovanja, bi bila to izkušnja, ki je ne bi želel zamuditi!

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Težko rečem, ker se bo verjetno uporabljala kombinacija različnih virov, kot do sedaj. Nadaljnji razvoj pričakujem pri jedrski, sončni, vetrni in geotermalni energiji, pa tudi pri vodiku. Ključno vprašanje pa je, kateri vir bo dolgoročno najbolj varen, učinkovit in dostopen.

Znanost je kot dobra kriminalka, polna preobratov

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Še eno zanimivo vprašanje, a ko ravno govorimo o energiji, bi želel popiti kavo z Nikolo Teslo. Bil je neverjetno inovativen in daleč pred svojim časom. Zanimale bi me njegove zgodbe o lastnem življenju in o bistvu življenja. Vsekakor bi želel vedeti več o njegovih poskusih z brezžičnim prenosom energije, a ne znam oceniti, koliko bi dejansko razumel glede na kompleksnost te znanosti.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočil bi knjigo Yuvala Noaha Hararija Sapiens: kratka zgodovina človeštva, televizijsko serijo Cosmos: A Spacetime Odyssey in pa poljudna predavanja na TED talks.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Kaj kdo ve in česa ne ve, si ne upam soditi. Pri mojem raziskovanju me predvsem zanima dinamika skupin. Kaj vse vpliva na vedenje posameznika in skupine? Gre za presenetljivo kompleksen pojav, ki je hkrati fascinanten in zelo aktualen.