Ena sama terapija ne bo odpravila raka

Doc. dr. Metka Novak je višja znanstvena sodelavka na Oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

V zadnjem času veliko uporabljam obsevalnik. Deluje tako, da z visokoenergijskimi žarki uničuje rakave celice. V laboratoriju tako s 3D celičnimi modeli, ki posnemajo tumorje, lahko preizkušamo terapije, ki se uporabljajo pri bolnikih. To nam omogoča, da bolje razumemo, kako terapije delujejo in kako se celice nanje odzivajo.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Tumorji so zapleteni ekosistemi, sestavljeni iz rakavih in nerakavih celic. Ko uporabljamo terapije, kot so obsevanje, kemoterapija in imunoterapija, nekatere celice v tumorju umrejo, druge pa se prilagodijo in postanejo odporne. To pomeni, da se rak lahko vrne ali razširi. Zakaj se nekatere celice v tumorju prilagodijo in postanejo odporne proti terapiji, kako to spremljamo in preučujemo v laboratoriju, kako napovedujemo, katere celice bodo odporne proti zdravljenju, ter kako rakave in nerakave celice komunicirajo med seboj, so raziskovalna vprašanja, na katera poskušamo najti odgovore.

Zakaj imate radi znanost?

Ker mi omogoča razumevanje kompleksnih stvari in mi daje odgovore na vprašanja, na katera lahko odgovorimo z eksperimenti. Brez ugibanja. Eno vprašanje naenkrat. Postopoma z odgovori sestavljamo mozaik, ki nam pomaga razumeti določen problem.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Raziskave na tem področju so bistvenega pomena za razvoj naprednejših terapij pri zdravljenju raka in za premagovanje odpornosti raka proti zdravljenju. To pa so ključne smernice, ki vodijo k izboljšanju kakovosti življenja obolelih za rakom in njihovih svojcev.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Prve zamisli so se nedvomno začele oblikovati že v gimnazijskih letih. Po pravici povedano, za naravoslovne predmete sem porabila najmanj časa za učenje, saj je bilo vse jasno in logično, a hkrati neverjetno skrivnostno in privlačno. Končna odločitev pa se je izkristalizirala med študijem biokemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Teoretizirati, napovedati in nato preizkusiti – ta raziskovalni tempo me je popolnoma prevzel.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Uživam v naravi, še posebej v gozdu in gorah. Navdušuje me tudi raziskovanje naravnih lepot po svetu, v zadnjih letih predvsem na severu, kjer so temperature bolj primerne za aktivno raziskovanje. Poleg tega pa cenim čas, preživet doma z družino, in uživam v preprostih življenjskih radostih.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Menim, da so vsaj tri lastnosti ključne, da znanstvenik postane ne le dober, ampak tudi moder. To so potrpežljivost, sposobnost sodelovanja z drugimi in vztrajnost.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Če se osredotočim zgolj na raziskave raka, je ena izmed ključnih možnosti prelomnega odkritja vsekakor vizualizacija celotnega tumorskega ekosistema, vse do posamezne celice in molekule, skozi celotno evolucijo tumorja. To vključuje tako fazo nastanka kot obdobje med terapijo. Razvoj metod, ki nam to omogočajo, bo nedvomno spremenilo tok zdravljenja raka.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z veseljem bi šla na kavo s prof. Johanno Joyce, vodilno znanstvenico v raziskavah tumorskega mikrookolja. Poleg raziskav v njenem laboratoriju, ki se osredotočajo na razumevanje, kako mikrookolje tumorja uravnava razvoj raka, metastaze in odziv na terapijo, je dr. Joyce predana mentorica in svetovalka ter široko priznana zagovornica žensk v raziskavah raka. Letos je bila izbrana kot ena izmed 50 izjemnih znanstvenikov na svetu, katerih raziskave in kariera spodbujajo inovacije, presegajo meje in navdihujejo voditelje prihodnosti. Sama večkrat poudarja pomen iskanja podpornega akademskega okolja, gradnje vključenosti v znanosti, reševanja znanstvenih problemov z odprtim umom in pripravljenosti na postavljanje vprašanj. Vsekakor navdihujoča kava.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Z veseljem bi šla, vendar le z zagotovilom, da se lahko vrnem.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Verjamem v kombinacijo različnih virov energije, tako obnovljivih kot neobnovljivih. Vseh možnosti še ne poznamo in podobno kot pri zdravljenju raka ena rešitev ne bo dovolj. Vedno se moramo vprašati, kje smo, kaj imamo na voljo in kako bo to vplivalo na nas in na svet okoli nas, tako zdaj kot v prihodnosti.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Z veseljem priporočam knjigo švedskega profesorja Hansa Roslinga Factfulness. V njej opisuje deset instinktov, ki izkrivljajo naš pogled na svet in nam preprečujejo, da bi videli, kakšne stvari dejansko so. Avtor poudarja, da moramo nadzorovati svojo potrebo po dramatičnih interpretacijah in se osredotočiti na dejstva, da bi bolje razumeli svet. Svet ni tako črn, kot nam je včasih predstavljeno.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Ena sama terapija ne bo odpravila raka. Potrebovali bomo različne pristope, ki bodo sčasoma skupaj delovali dovolj učinkovito. Kot znanstveniki na tem področju moramo zagotoviti, da ti posamezni pristopi resnično delujejo.