Doktorat iz dnevne sobe

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najraje uporabljam krioelektronski mikroskop. Elektronski mikroskop deluje podobno kot svetlobni, le da so vir sevanja elektroni. Tak mikroskop je odličen za opazovanje materialov na atomski ravni, medtem ko so biološki vzorci brez dodatnega tretiranja preveč občutljivi. V krioelektronski mikroskopiji pa vzorce zamrznemo na –180 °C, s tem ohranimo njihovo naravno obliko ter jih zavarujemo pred poškodbami in razgradnjo. Tako lahko določimo strukturo opazovanih bioloških kompleksov, na primer proteinov, z ločljivostjo blizu atomske ali pa vizualiziramo posamezne dele celic.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

S sodelavci z Nacionalnega inštituta za biologijo preučujemo virus Y krompirja in virusu podobne delce. Dokazali smo, kako je virus zgrajen iz mnogo kopij virusnega plaščnega proteina in virusne RNK. Z izražanjem plaščnega proteina v bakterijskih celicah pa pridobimo virusu podobne delce, ki virusne RNK ne vsebujejo. Določitev strukture plaščnega proteina v obeh tipih delcev nam pomaga pojasniti vlogo posameznih delov proteina. V ta namen z genskim inženiringom pripravljamo spremenjene oblike plaščnega proteina in preučujemo, kako vnesena sprememba vpliva na stabilnost proteina, njegovo sposobnost samosestavljanja ali na končno infektivnost virusa.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Trenutno so laboratoriji zaprti, zato novih laboratorijskih poskusov ne izvajamo. Več časa nam tako ostane za računalniško obdelovanje podatkov​, pridobljenih s krioelektronskim mikroskopom še pred začetkom karantene. Sama pa imam zaradi karantene prav posebno izkušnjo, saj sem pred tem ravno zaključevala doktorski študij. Zaradi izrednih ukrepov smo uradni zagovor izvedli z videokonferenco. S komisijo, mentorico in drugimi poslušalci je zagovor potekal zelo podobno kot običajno in tako sem do naziva doktorice znanosti prišla kar iz domače dnevne sobe.

Zakaj imate radi znanost?

Rada preučujem odgovore na postavljena vprašanja, ki jih v znanosti nikoli ne zmanjka. Bolj ko določeno stvar preučujemo, več vprašanj in neznank se pojavi.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Raziskovanje strukture bioloških molekul nam pomaga pri razumevanju bioloških procesov. Verjamem, da bo poznana struktura virusa Y krompirja nekoč pripomogla k razvoju preventivnih ukrepov za zaščito rastlin. Poleg tega upam, da bomo s preučevanjem strukture in lastnosti virusu podobnih delcev v prihodnosti lahko pomagali pri načrtovanju naprednih biomaterialov ali nanonaprav.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Že v otroških letih me je pritegnila narava, imela sem veliko vprašanj, kako in zakaj. V šoli sta me najbolj zanimali biologija in kemija, zato sem se odločila za interdisciplinarni študij biotehnologije in nekako se mi je zdelo, da bom v tej smeri tudi nadaljevala.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Veliko prostega časa preživim pri konjih. Rada jaham in se prepuščam njihovemu pozitivnemu terapevtskemu učinku. Že petnajst let imam svojega konja, ki sva ga s sestro naučili vseh mogočih trikov. Poleg tega rada potujem in poleti s potapljanjem raziskujem lepote in skrivnosti na morskem dnu.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Vedoželjnost in vztrajnost.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Mislim, da bodo v prihodnosti imeli velik vpliv različni pristopi v genskem inženiringu in sintezni biologiji, predvsem na področjih medicine in kmetijstva. Ti pristopi nam na primer omogočajo zdravljenje genskih bolezni ali tarčno dostavo zdravil s proteinskimi nanoroboti.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ideja bi mi bila všeč, vendar bi se med drugim odločala na podlagi trajanja poti in možnosti vrnitve.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na jedrsko ali sončno energijo.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Na kavo bi šla s Charlesom Darwinom, začetnikom teorije evolucije. Takrat še niso poznali genetskega ozadja, zato bi bilo danes z njim prav zanimivo klepetati.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Televizijsko oddajo Ugriznimo znanost in spletne strani, kot sta Metina lista in Kvarkadabra.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Virusi in virusom podobni delci imajo tudi dobre lastnosti, ki jih lahko uporabimo v svojo korist. Njihova dobro definirana simetrična oblika z visoko stabilnostjo je uporabna kot ogrodje za nanokletke, nanožičke ali nanocevke pri različnih aplikacijah v farmaciji, medicini, nanobiotehnologiji ali pri razvoju novih nanomaterialov, na primer v spominskih napravah ali baterijah.