Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.
V znanstvenem smislu zelo enostaven terenski merilec temperature, elektroprevodnosti in pH vode, ki ga lahko vzamem v
katerokoli jamo, v nižinsko turistično ali v visokogorsko pod kilometer globine. Zgolj na osnovi treh parametrov mi daje čedalje boljši občutek o izvoru in spremembah podzemne vode, prostorskih razlikah, morebitni onesnaženosti. V zadnjem desetletju me v jamah pogosto spremlja tudi merilec koncentracije CO2 v zraku, ki mi pokaže še boljšo sliko o značilnostih podzemnega okolja.
Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?
Naravne procese v kraškem podzemlju in na površju ter vpliv človeka na kras. Kompleksne povezave med različnimi elementi okolja, vodo, kamnino, zrakom, živo naravo. Element, ki je za te povezave zelo nazoren, je ogljik – z dihanjem organizmov se sprošča v prsti, prehaja v preniklo vodo, tvori ogljikovo kislino, ki topi karbonatne kamnine, tudi delno sestavljene iz ogljika, zato slednji tudi po tej poti prehaja v vodo. Z izhajanjem ogljikovega dioksida iz trde vode se tvori siga, kapniki, in na površju lehnjak, ogljik v teh sedimentih pa se zopet dolgoročno skladišči. Tudi človek, zlasti posredno, vpliva na ta del ogljikovega cikla.
Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?
V negativnem smislu nebistveno, v pozitivnem olajšuje povezovanje in izmenjavo znanja na videokonferencah, spodbuja intenzivnejše delo v domači pisarni in zapeljuje v smer večje fleksibilnosti.
Zakaj imate radi znanost?
Zaradi odkrivanja neznanega. In ker me sooča z resnico, ki jo je včasih težko sprejeti, a zaradi objektivnih raziskovalnih metod raziskav vem, da takšna pač je.
Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?
Okrepljeno zavedanje, na kako čudovitem planetu živimo, kako smo odvisni od njega in do katere mere mu lahko jemljemo, da bo lahko še naprej dajal. In pa da kraško podzemlje niso zgolj turistične jame, da ni nepomembno in mrtvo, ampak sestavni del okolja, od katerega živimo in ga moramo varovati tudi po intrinzični plati.
Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?
Ni šlo za enkratno spoznanje, k znanosti so me pripeljali radovednost, vedoželjnost in kritičnost. Vse se je začelo krepiti v drugi polovici osemletke.
Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?
Multiprakticiram. Celo malo preveč, a se pač veselim praktičnih opravil, kot so delo na vrtu, sečnja v gozdu, popravljanje gospodinjskih aparatov, aktivno sodelovanje pri projektiranju in gradnji hiše ... Prosti čas prav tako namenjam znanstvenemu razvoju geomorfologije, jamarstvu, podpiranju utemeljenih okolje- in naravovarstvenih pobud, a tudi gospodarskih, če so kljub manjši in neizogibni okoljski škodi v javno korist. Kot oče ne bežim od odgovornosti vzgoje otrok, ki sta mi bila zaupana v varstvo. Veliko mi pomeni integriteta človeka, ne le znanstvenika.
Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?
Resnicoljubnost. Je pa bolj kot ena ključna pomembna kombinacija drugih, kot so motiviranost, vztrajnost, inovativnost, odprtost do novega, kritičnost, družbena odgovornost.
Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?
Stavim na hranjenje brezogljično pridobljene (električne) energije. Se pa ne slepim, da nas bo čudežno rešilo. Sami sebi smo največji problem.
Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?
Pred dvajsetimi leti bi rekel brezpogojno da. Še danes me mika, redno spremljam razvoj vesoljske tehnologije, sem pa do človeških odprav bolj zadržan, saj lahko svoje poslanstvo bistveno lažje dosegamo na matičnem planetu.
Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?
S seznama znanih na fuzijo, torej tisto neposredno iz zdaj testnega reaktorja kot tisto že znano pod imenom sončna energija. Upam pa, da nas bo sočasno srečala pamet in da bomo energijski (in snovni) tok prej zmanjšali kot povečali.
S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?
Navdihuje me vsakdo, ki goji takšno strast do raziskovanja, da bi me namesto na kavo povabil na teren ali v laboratorij. Bolj kot velike osebnosti me zanimajo rezultati, tudi malih ljudi.
Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?
Še vedno me navdušujejo dokumentarne oddaje, ki jih je tudi na RTV SLO v zadnjem letu kar precej in so s tem dostopne vsakomur.
Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?
Vse bolj nas preseneča, kako počasi se razvijajo jame, kako stare in ranljive so ter v kako neprimerljivo kratkem času jih lahko človek poškoduje ali povsem uniči. Če vzamemo, da znaša debelina lasu 75 mikrometrov, potrebuje Reka v Škocjanskih jamah okoli 375 let, da raztopi za las debelo plast apnenca. V
Križni jami je magnituda raztapljanja podobna, od zadnje poledenitve je jama »zrasla« za 2 do 3 milimetre. In zdaj si predstavljajte, kakšne posledice pušča v takih okoljih človek, ki jamo preuredi na primer za turizem. Ne govorim o tem, da bi se morali uporabi popolnoma odreči, pač pa o razumevanju in odgovornem prilagajanju brez prelaganja bremen na mlajše generacije. Večje slovenske jame so stare več milijonov let, približno toliko tudi podzemne živalske vrste, in če jih želimo ohraniti, se bomo morali prilagoditi.
Dr. Mitja Prelovšek je univerzitetni diplomirani geograf ter znanstveni sodelavec na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU.
Komentarji