Garanje na Zemlji, sprostitev v vesolju

Optimistično, a previdno vstopamo v novo leto, saj se je po svetu začelo cepljenje proti covidu-19, toda virus sars-cov-2 nam bo še nekaj časa krojil vsakdanjik. Ne smemo pa pozabiti na druge pereče probleme. Ključno je reševanje podnebne krize, planet je lani zaradi ustavitve življenja sicer začutil trenutek olajšanja, vendar gre le za zrno v pesku. Rezi v izpuste toplogrednih plinov bodo morali biti še ostrejši. Če se ozremo v vesolje, pa leto 2021 prinaša nekaj vznemirljivih dogodkov.

Cepivo olajšanja

Najranljivejše skupine ljudi po svetu dobivajo prve odmerke cepiva proti covidu-19. A zaradi dobavnih omejitev bo trajalo več mesecev, da bo precepljeno dovolj ljudi, še vedno je ovira tudi nezaupanje in zato odpor. Cepivo, v prihodnjih mesecih jih bo na voljo kar nekaj, bo preprečilo bolezen, zaradi široke precepljenosti pa se virus ne bo mogel učinkovito širiti. Ni še povsem jasno, kako dolgo bo trajala imunost, vsekakor se proizvajalci trudijo, da bo daljša od naravne, ki po večini študij traja nekaj mesecev.



Verjetno bomo večji del leta še vedno morali spoštovati omejevalne ukrepe, predvsem ohranjanje varne razdalje in nošenje mask. Učinkovitost Pfizerjevega ali Moderninega cepiva je okoli 95-odstotna, kar pomeni, da eden od 20 cepljenih morda ne bo razvil ustrezne zaščite pred boleznijo. Prav tako še ni jasno, ali bomo pred covidom-19 le zaščiteni, virus pa bomo kljub temu lahko prenašali naprej.

Podnebje v senci pandemije

Leto 2020 se bo uvrstilo med najtoplejša, odkar merimo globalne temperature. Skrajni dogodki nam prikazujejo nič kaj lepo sliko prihodnosti in skrajni čas je, da svetovna politika resno zagrize v najnujnejši problem, s katerim se spoprijema človeštvo – to je podnebna kriza. Pandemija je odnesla lanski podnebni vrh v Glasgowu, prestavili so ga na letošnji november, ko bodo pretresali uresničevanje pariškega sporazuma iz leta 2015. Letos se mu bodo znova pridružile ZDA, ki so poleg Evrope in Kitajske ključne pri obvladovanju krize.



V Parizu so se dogovorili, da bomo preprečili dvig globalnih temperatur za dve stopinji glede na predindustrijsko raven. Idealen scenarij bi sicer bil 1,5 stopinje, a v kratkem času ni dosegljiv, saj bomo to mejo presegli že v dobrem desetletju ali dveh, do konca stoletja pa bi lahko temperature narasle za tri stopinje. Med glavnimi ukrepi sta omejevanje izpustov in vlaganje v zeleno industrijo. Ko države namenjajo sredstva za zagon gospodarstva, ki se pobira po covidnem letu, lahko izkoristijo priložnost in se usmerijo v industrije, ki manj obremenjujejo okolje.

Odprave na Mars

Pa odpotujmo z Zemlje še v vesolje. Na vznemirljive dogodke ne bo treba čakati prav dolgo. Februarja bodo vse oči uprte v Mars, saj bodo do našega planetarnega soseda pripotovale kar tri odprave. Prvo bo do rdečega planeta prispelo plovilo Upanje Združenih arabskih emiratov. Satelit naj bi se v zelo elipsasto orbito 1000 krat 49.000 kilometrov utiril 9. februarja, delovati pa naj bi začel kakšnih 75 dni kasneje. V takšni orbiti bo v nasprotju z drugimi sateliti lahko zajel pogled na celoten planet in tako bo proučeval vreme in povezavo z nekdanjim podnebjem ter pomagal ugotoviti, kateri mehanizmi so povzročili, da je planet izgubil večino atmosfere, kako se ta odziva na sončni veter ter kako uhajata kisik in vodik. V orbiti bo krožil vsaj eno Marsovo leto, to je 687 zemeljskih dni.



Arabski bo sledila kitajska odprava Tianwen 1 (Vprašanja nebu), ki se bo, kot je sporočila Kitajska vesoljska agencija (CNSA), utirila okoli 10. februarja. Kitajska vesoljska agencija je glede odprav sicer precej skrivnostna, česar smo vajeni že od drugih projektov, denimo lanskega uspešnega pristajanja na Luni. Gre za velikopotezno odpravo, sestavljeno iz satelita, pristajalnika in roverja. Zahtevno pristajanje bo predvidoma sredi maja, in če bo uspešno, se bo Kitajska pridružila elitnemu klubu, saj so na Marsu doslej pristale le odprave ZDA in Sovjetske zveze (njihove sonde so sicer prenehale delovati že po nekaj minutah), odprava združene Evrope pa je strmoglavila. Pristajalni modul z vozilom bo ob pomoči padal, zaviralnih motorjev in zračne blazine skušal pristati na ravnici Utopia Planitia. Nato bo na površje izpustil 240 kilogramov težek šestkolesni rover, velik kot vozilo za golf, opremljen z radarji in instrumenti za analizo prsti, v kateri bo iskal sledi življenja. Energijo bo nabiral prek solarnih panelov in bo predvidoma deloval najmanj 90 dni. Orbiter, ki naj bi deloval vsaj dve zemeljski leti, je opremljen z več kamerami, spektrometrom in magnetometrom, uporaben pa bo tudi kot relejni komunikacijski satelit.



Če je Kitajska zelo skrivnostna, pa Nasa že lep čas napoveduje, da bo 18. februarja na površju poskušal pristati rover Perseverance, in pripravlja tudi prenos v živo. ZDA imajo bogate izkušnje, nazadnje jim je zahteven manever uspel novembra 2018, ko je pristal robotski seizmolog Insight, ki uspešno proučuje marsovske potrese. Poleg Insighta je na Marsu delujoč še rover Curiosity, drugi roboti pa so do zdaj že obtičali oziroma se razleteli ob pristanku. Nihče ne privošči takšne usode najnovejšemu vozilu, ki je navidez precej podobno Curiosityju, a je tehnološko še bolj dovršeno. Opremljeno je s 23 kamerami (Curiosity jih ima 17), od tega jih bo sedem snemalo dogajanje med pristajanjem.



Dobro tono težek robotski znanstvenik, ki ga bo poganjal radioizotopni termoelektrični generator na plutonij 238, bo pristal v kraterju Jezero, kjer bo nato proučeval geologijo in podnebje ter iskal sledi življenja. Jezero je 45 kilometrov širok krater na zahodnem robu ravnice Isidis Planitia, blizu ekvatorja na severni polobli. Tam je pred tremi do štirimi milijardami let tekla voda, navajajo pri Nasi. Reka je na območje prinesla usedline, v katerih se morda skrivajo sledi, ki so jih za seboj pustila živa bitja oziroma mikroorganizmi. Poleg tega bo pobiral vzorce, ki jih bodo v zahtevnih naslednjih korakih, pri katerih sodelujeta ameriška in evropska vesoljska agencija, v začetku prihodnjega desetletja prinesli na Zemljo.



Rover bo v podvozju na Mars prinesel tudi helikopter Ingenuity (Iznajdljivost). Pol metra visok letalnik, težek slaba dva kilograma, bo opravil prve polete na tujem planetu.

Webbov teleskop in turisti v vesolju

Najbolj težko pričakovana izstrelitev leta pa se bo, če ne bo še kakšne zamude, zgodila 31. oktobra. Z evropskega vzletišča v Kourouju bo raketa ariane 5 v vesolje ponesla vesoljski teleskop Jamesa Webba, ki je doslej stal že osem milijard evrov. Največji vesoljski teleskop v zgodovini bo odpotoval do stabilne točke L2 poldrugi milijon kilometrov stran od Zemlje, kjer bo nato usklajeno z Zemljo krožil okoli Sonca. Pred sončevo svetlobo in toploto bo teleskop varoval kot teniško igrišče velik ščit, vesolje pa bo opazoval s 6,5 metra širokim ogledalom (Hubblovo ogledalo ima premer 2,4 metra).



Webb je namenjen opazovanju v infrardeči svetlobi in mora zato ostati na kar se da nizki temperaturi. Med drugim bo opazoval prve galaksije, ki bodo razkrile, kako je nastala naša galaksija, ter eksoplanete in morda iz kemičnega podpisa planeta razbral, ali tam obstaja življenje.



Nadaljevalo se bo tudi proučevanje asteroidov. Japonska vesoljska agencija bo predstavila rezultate analize materiala z asteroida Rjugu, Nasa pa bo predvidoma julija izstrelila odpravo Dart proti binarnemu asteroidnemu sistemu Didimos. Testna sonda, opremljena le s sončnimi senzorji, navigacijskim sistemom in kamero, bo raziskala možnost iztirjenja za Zemljo nevarnih asteroidov. Binarni asteroid je sestavljen iz 780 metrov širokega kamna in njegove 160 metrov široke lunice. Vesoljski kamen takšne velikosti je realna grožnja za naš planet. Dart bo na 11 milijonov kilometrov oddaljen cilj prispel septembra 2022 in namerno treščil v lunico s hitrostjo okoli šest kilometrov na sekundo, kar jo bo vrglo iz ustaljene tirnice. Sprememba poti bo izredno majhna, a morda dovolj velika, da bi v primeru resnične grožnje na takšen način z dovolj velike oddaljenosti lahko preprečili trčenje z Zemljo. Dogajanje bodo spremljali z zemeljskimi teleskopi, učinek trčenja pa bo nato natančneje proučila evropska sonda Hera, ki jo bodo izstrelili čez tri leta.

Oktobra bodo na 12 let dolgo pot k rojema trojanskih asteroidov poslali sondo Lucy. Skupini asteroidov sta zbrani v dveh Lagrangeevih točkah v sistemu Jupiter–Sonce, kjer ju nebesni telesi držita v ravnotežju. Asteroidi so stari več kot štiri milijarde let in so ostanki iz časov rojevanja našega osončja, Lucy pa bo z njihovo pomočjo poskusila razvozlati njegovo evolucijo. S tem je povezano tudi ime odprave, poimenovali so jo namreč po okostju človečnjakinje.
 

Izstrelitve in zagon pospeševalnika

Nasa bo nadaljevala razvoj sistemov v programu Artemis, med drugim bodo razvijali raketo SLS in izbirali med pristajalnimi sistemi, ki jih v programu za osvajanje Lune sestavljajo zasebna vesoljska podjetja. Spremljali bomo nove izstrelitve zasebnih kapsul za prevoz človeških posadk do mednarodne vesoljske postaje. Spacexov dragon je že postal uradno operativen, zaupanje Nase (in bogat finančni vložek) bo letos skušal upravičiti tudi Boeing s starlinerjem. Do vesolja naj bi prve turiste letos prepeljalo vesoljsko letalo podjetja Virigin Galactic, Spacex bo še naprej testiral starship in postavljal mrežo Starlink za dostop do interneta. Letos bomo zagotovo spremljali tudi razmah mreže 5G.



Po več kot dveh letih vzdrževalnih del in nadgradnje bodo znanstveniki Cerna, evropske organizacije za jedrske raziskave, maja znova zagnali veliki hadronski trkalnik. Svet osnovnih delcev bodo letos pripravili na tretji opazovalni krog, ki bo stekel prihodnje leto. Nato ga bodo leta 2025 znova ugasnili in nadgradili.