Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Velik korak za Kitajsko

Kitajska bi z uspešnim pristankom na Marsu postala šele tretja država s tem dosežkom.
Tianwen 1 FOTO: Kitajska vesoljska agencija
Tianwen 1 FOTO: Kitajska vesoljska agencija
16. 7. 2020 | 06:00
3:11
V začetku prihodnjega leta bo sedem minut groze, kakor slikovito opisujejo najbolj tvegan del odprave – pristajanje, doživljal tudi kitajski lander z roverjem. Odpravo Tianwen 1 (Vprašanje nebu 1), ki se bo z izstrelitvijo na krovu rakete Dolgi pohod 5 začela predvidoma 23. julija oziroma teden dni pred ameriško, sestavljajo orbiter, lander in rover.

Za ambiciozno kitajsko vesoljsko industrijo in znanost, ki se lahko pohvalita z nekaj uspešnimi pristanki na Luni, bi bil uspeh velikanski korak v planetarnem raziskovanju. Kitajska bi se uvrstila med elito: le ZDA, ki so najuspešnejše pri pristajanju na Marsu, in Sovjetska zveza (njihove sonde so sicer prenehale delovati že po nekaj minutah) so svoja plovila uspešno dostavile na površje sosednjega planeta, odprava združene Evrope pa je strmoglavila.



Kitajska je do zdaj le enkrat poskusila doseči Mars; leta 2011 so se z orbiterjem pridružili ruski odpravi, namenjeni na luno Fobos, s katere naj bi pobrala nekaj vzorcev, a je neslavno propadla. Raketa namreč ni delovala pravilno in se je ujela v nizkozemeljsko orbito ter nato nenadzorovano padla v atmosfero nad Tihim oceanom.



Če Nasa že lep čas vodi obširno kampanjo za popularizacijo svoje odprave, so Kitajci kot običajno bolj skrivnostni. Vesoljska industrija je pod strogim nadzorom vojske, znanstveniki o odpravi ne smejo podrobneje razpredati z novinarji. Po sedem mesecev trajajoči poti do Marsa naj bi minilo še vsaj nekaj tednov ali mesecev, da bo orbiter proti površju izpustil pristajalni modul z vozilom, ki bo pristal na ravnici Utopia Planitia. (Na istem območju kot leta 1976 Nasin lander Viking 2). Pristajal bo ob pomoči padal, zaviralnih motorjev in zračne blazine.

Lander bo nato na površje izpustil 240 kilogramov težek šestkolesni rover, velik kot vozilo za golf, opremljen z radarji in instrumenti za analizo prsti, v kateri bo prav tako iskal sledi življenja. Energijo bo nabiral prek solarnih panelov in bo predvidoma deloval najmanj 90 dni. Orbiter, ki naj bi deloval vsaj dve zemeljski leti, je opremljen z več kamerami, spektrometrom in magnetometrom, uporaben pa bo tudi kot relejni komunikacijski satelit.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine