Neomejen dostop | že od 9,99€
Evropski satelit XMM Newton opreza za rentgenskimi viri svetlobe v vesolju. Znanstvenikom priskrbi podatke, iz katerih razvozlavajo skrivnosti tako črnih lukenj kot oblikovanja galaksij. Izstrelili so ga že pred 22 leti, nosi pa ime znamenitega angleškega fizika Isaaca Newtona.
Izstrelitev: 10. decembra 1999
Orbita: 7000 km x 114.000 km
Masa: 3764 kg
Velikost: dolžina 10,8 m, širina s solarnimi paneli 16,2 m
Satelit je eden največjih evropskih znanstvenih satelitov, opremljen je s tremi rentgenskimi teleskopi. Kot so zapisali na spletni strani Ese, so ga opremili z izjemno občutljivimi ogledali in kamerami, tako lahko zaznava rentgenske vire, ki jih njegovi predhodniki niso mogli. »V enem dnevu XMM-Newton vidi več virov na precej manjšem delu neba, kot jih je eden prvih rentgenskih satelitov Uhuru našel na celotnem nebu v treh letih delovanja,« so opisali. Utirili so ga v ekscentrično orbito s perigejem 7000 kilometrov in apogejem kar 114.000 kilometrov, pot po njej opravi v 48 urah. Orbito so izbrali tako, da njegovi instrumenti delujejo zunaj sevalnih pasov, ki obkrožajo Zemljo.
Satelit opazuje črne luknje, kvazarje, nevtronske zvezde. Med drugim je pomagal razkriti lastnosti nevronskih zvezd, ki so ostanki smrti zvezd, ki niso dovolj masivne, da bi se sesedle v črne luknje. Z observatorijem so izmerili razmerje med maso in premerom nevtronske zvezde, kar nato veliko pove o njeni gostoti in sestavi. Dognali so, da so nevtronske zvezde sestavljene iz običajne (barionske) snovi in ne kakšne eksotične. Veliko podatkov je zbral tudi o različnih črnih luknjah, zaznal je tako supermasivne kot tudi srednjemasivne. Poleg tega je odkril izjemno masivno jato galaksij, ki ima več kot 1000-kratno maso naše galaksije. Po navedbah Ese so podatke teleskopa uporabili v več kot 7000 znanstvenih člankih. Teleskop je podoben Nasinemu rentgenskemu teleskopu Chandra.
Za zdaj je še v dobri kondiciji, vesoljske agencije pa seveda že snujejo naprednejše teleskope. Esa razvija rentgenski teleskop Athena, ki pa bo za izstrelitev pripravljen šele okoli leta 2035.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji