Teleskop, ki spreminja rentgensko astronomijo

Vesoljski rentgenski observatorij Chandra, ki so ga z raketoplanom Columbia izstrelili 23. julija 1999, je po navedbah ameriške vesoljske agencije najzmogljivejši teleskop za opazovanje v tem delu spektra elektromagnetnega valovanja, ki ima valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra.

Je eden od štirih velikih observatorijev, poleg Hubbla, Comptona in Spitzerja. 

Chandra je podoben evropskemu prav tako rentgenskemu teleskopu XMM-Newton, le da ima boljšo prostorsko ločljivost, v številnih študijah se podatki obeh dopolnjujejo. Skupinico je za kratek čas leta 2016 dopolnjevalo še japonsko rentgensko oko Hitomi, ki pa mu je uspelo posneti samo eno fotografijo, nato pa je po nizu nesrečnih dogodkov odpovedalo in prenehalo delovati.



Vesoljski teleskop Chandra, ki so ga poimenovali po z Nobelovo nagrado ovenčanemu astrofiziku indijsko-ameriškega rodu Subrahmanyanu Chandrasekharju, opazuje predele vesolje, kjer so visokoenergijski delci, denimo ostanke eksplodiranih zvezd ali pa okolico črne luknje.  



Teleskop ima zelo nenavadno orbito, ki mora biti precej višja od atmosfere, ki ustavi rentgensko svetlobo. Chandra tako leti na orbiti tudi več kot 200-krat višje od Hubblove. Teleskop ima zelo eliptično orbito, ko se od Zemlje oddalji do okoli 139.000 kilometrov, nato pa se ji približa na okoli 14.000 kilometrov. En krog naredi v 64 urah in 18 minutah. Teleskop je bil najdaljši tovor za raketoplane, saj je s stisnjenimi solarnimi paneli dolg 13,8 metra, Hubble v dolžino meri 13,3 metra.



Teleskop je astronomom pod oblakom prahu in plinov pomagal odkriti goste objekte v središču ostankov umrlih zvezd, ki so ali nevtronske zvezde ali črne luknje. Z njim so odkrili rentgenske izbruhe iz supermasivne črne luknje Sagittarius A+, ki kraljuje v središču naše galaksije, podatki so pripomogli k utemeljitvi, kje so večje količine temne snovi, prav tako je rentgenske izbruhe teleskop odkril na polih Jupitra in na pritlikavem planetu Plutonu.

Iz teh podatkov se seveda oblikujejo tudi osupljivi posnetki vesolja, ki so posebno spektakularni, ko jim dodajo še podatke v vidni svetlobi legendarnega Hubbla.

Predvidena življenjska doba teleskopa je bila pet let, a deluje že več kot dvajset let. Med večjimi projekti na tem področju sta japonski rentgenski observatorij XRISM, ki naj bi ga izstrelili v začetku leta 2022, še bolj širokopotezen pa je evropski projekt Athena, ki bo za izstrelitev pripravljen po letu 2030.