Esine sonde znova na delu, ekipe nestrpno pričakujejo snidenje z BepiColombom

Zaradi potrjene okužbe enega izmed zaposlenih v centru za vesoljske operacije Evropske vesolje agencije (Esa) v Darmstadtu v Nemčiji so minuli teden sprejeli ukrepe za zajezitev širjenja bolezni. Ljudi, ki so bili v stiku so poslali v karanteno, na delo od doma so napotili tudi druge zaposlene, štiri plovila - Solarni orbiter, Cluster, Mars Express in Trace Gas orbiter - pa so nastavili v varni način in izklopili znanstvene instrumente.
 
K sreči se je, kot so danes sporočili iz Ese, izkazalo, da novih okužb ni, okuženi se počuti dobro, in tako znova vzpostavljajo delo, da znanost ne bo predolgo trpela. Počasi bodo plovila znova začela polno delovati. Prvi bo Solarni orbiter, ki je od februarja letos na poti proti Soncu; njegove instrumente trenutno šele testirajo in vzpostavljajo. Nato sledi ponovno vzpostavljanje polnega delovanja za štiri plovila v odpravi Cluster in nato še za oba orbitelja, ki krožita okoli Marsa.
 
Varni način delovanja za vesoljska plovila ni škodljiv. Pravzaprav so izdelana, da lahko v tem načinu »počivajo« daljša obdobja. Včasih jih z Zemlje pač ne morejo slediti, ko denimo zaokrožijo za Soncem, gledano iz Zemlje, in takrat seveda povezava s plovilom ni mogoča.  


 
»Vedno boli, ko moramo izklopiti znanstvene instrumente, a to ni nam neznani primer. Včasih se zgodi, da imajo ta plovila težave in se sama nastavijo v varni način in potem rabimo vsaj kakšen teden, da znova zaženemo zbiranje znanstvenih podatkov,« je razložil Paolo Ferri, vodja operacij odprav v nemškem centru.
 
V nadzornih centrih so zdaj delo vzpostavili tako, da se zaposleni čim manj srečujejo, v sobi je pogosto potrebna le ena oseba, medtem ko druge lahko delajo z oddaljenim dostopom.
 

Priprave na prihod BepiColomba

 
Če nekatere misije lahko za nekaj časa ostanejo brez podpore zemeljske ekipe, pa se določeni manevri vseeno ne morejo brez nadzora strokovnjakov oziroma jih ne morejo odložiti na čas po epidemije. Eden izmed teh manevrov je pred plovilom BepiColombo, ki je od oktobra 2018 na poti proti Merkurju. Da bo tja prispel pravilno, da ga ne bo odneslo stran proti Soncu, so strokovnjaki zložili pot, ki vključuje več mimoletov ob Zemlji in Veneri.


 
Desetega aprila bo sonda obletela Zemljo, ki ji bo s tako imenovano gravitacijsko pomočjo pomagala, da bo dobila pravilno usmeritev. Na omenjeni dan ob 6.25 bo polovilo obletelo Zemljo na razdalji 12.700 kilometrov. To bo upočasnilo polovilo in ukrivilo njegovo pot, da se bo usmerilo proti središču osončja.
 
»To je zadnjič, ko bomo videli BepiColomba z Zemlje. Potem bo odpotoval globlje v notranji del osončja,« je pokomentiral Joe Zender, znanstvenik na projektu.

Člani odprave bodo bližnje srečanje izkoristili za testiranje in kalibriranje nekaterih izmed 11 znanstvenih instrumentov evropskega planetarnega orbiterja (MPO), ki z magnetosferskim orbiterjem (MIO) japonske vesoljske agencije na transfernem modulu (MTM) potuje proti najmanjšemu planetu.
 
Številčno okrnjene ekipe morajo pripraviti vse potrebne postopke, da da bo plovilo uspešno nadaljevalo pot. Med drugim morajo poskrbeti za baterije na transfernem modulu, da se v 34-minutnem obdobju, ko solarni paneli ne bodo izpostavljeni sončnim žarkom, ne bodo preveč izpraznile. Že na začetku marca so znanstveniki aktivirali kamere, da bo lahko BepiColombo fotografiral zemljo, ko se ji bo približeval.


 
BepiColombo bo do Merkurja skupno potoval sedem let. Oktobra nato sledi prvi izmed dveh obletov Venere, nato bo sledilo šest obletov okoli Merkurja, vsakič se bo planetu nekoliko bolj približal. Utirjenje v orbito se bo po načrtih zgodilo konec leta 2025, nekaj mesecev kasneje bodo stekle znanstvene operacije. Oba orbiterja se bosta odcepila od transferja in se napotila v predvidene orbite. Cilji odprave so ugotoviti evolucijo planeta, ki je najmanj raziskan izmed štirih notranjih planetov.