Evropske vesoljske sonde ostale brez podpore z Zemlje

Koronavirus vpliva tudi na vesoljske odprave. Iz Evropske vesoljske agencije so danes sporočili, da so sprejeli še ostrejše ukrepe in napotili še več ljudi na delo od doma oziroma na čakanje.

​To pa pomeni, da so zaustavljene tudi znanstvene operacije nekaterih evropskih sond v vesolju. Štiri sonde, ki jih upravljajo iz evropskega centra v Darmstadtu, zdaj delujejo v varnem načinu, saj jih trenutno znanstvene ekipe ne upravljajo.

V Esi, kot so pojasnili, delajo le zaposleni na kritičnih delovnih mestih pri projektih in odpravah, nujnih za širšo skupnost. »Naša prioriteta je zdravje zaposlenih, zato omejujemo nekatere znanstvene misije, še posebej pri medplanetarnih sondah, ki potrebujejo največ podpornega osebja,« je pojasnil Esin direktor operacij Rolf Densing.

Dodal je, da so vsa ta plovila v stabilnih orbitah in začasna ugasnitev znanstvenih instrumentov oziroma nastavitev sond v tako imenovani varni način za določeno obdobje ne bo vplivalo na same odprave.

»Bila je težka odločitev, a pravilna. Naša glavna odgovornost so ljudje, zato vemo, da znanstvena srenja razume nujnost te odločitve,« je nadaljeval znanstveni direktor Günther Hasinger.

Za katere sonde gre?

Cluster: odprava štirih plovil, ki so jih izstrelili leta 2000. Plovila krožijo okoli Zemlje in spremljajo magnetno polje in kako nanj vpliva sončni veter.

Trace Gas Orbiter: del odprave ExoMars, h kateri spada tudi rover Rosalind Franklin, kroži okoli Marsa, kjer zaznava pline v atmosferi, med drugim je še posebej pozoren na metan, hkrati pa opazuje površje, s čimer posreduje podatke za prihodnje odprave, ki vključujejo pristanke na rdečem planetu.

Mars Expres: orbiter, ki so ga izstrelili že leta 2003, zbira posnetke površja sosednjega planeta.

Solarni orbiter: najnovejša Esina odprava, orbiter je namreč v nebo poletel februarja letos in je šele na poti do Sonca. Zdaj so potekala nujna testiranja delovanja instrumentov, kar so zdaj prekinili. Upajo, da bodo kmalu znova zagnali ta pomembni del odprave, sama sonda bo sicer nadaljevala pot do Sonca, še pred tem bo decembra obletela Venero.

Bodo pa ekipe natančno bdele nad sondo BepiColombo, ki je na večletnem potovanju do Merkurja. Desetega aprila bo namreč sonda obletela Zemljo, da se bo s tako imenovano gravitacijsko pomočjo pravilno usmerila do cilja. Sonda tega ne zmore brez pomoči ekipe, saj gre za zahtevnejši manever. Manjša skupina ljudi, ki bo upoštevala zadostno medosebno razdaljo in higienske ter zdravstvene ukrepe, bo tako tisti dan delala v omenjenem nemškem centru.

Ukrepi ne vplivajo na program Copernicus, prav tako ne na številne odprave za spremljanje stanja našega planeta, saj večino dela lahko zaposleni opravijo od doma. V kontrolni sobi zadostuje prisotnost enega tehnika, so dodali pri Esi.

Že prejšnji teden so ustavili vse aktivnosti v evropskem vesoljskem centru v Francoski Gvajani, še pred tem so iz Evropske vesoljske agencije sporočili, da se tudi zaradi epidemije odmika izstrelitev roverja na Mars, zaposlene so napotili na delo od doma.

Podobno je pri ameriški vesoljski agenciji, kjer so ustavili določene delovne procese. Med drugim je ogrožena izstrelitev novega vesoljskega teleskopa James Webb, ki bi moral v vesolje poleteti marca prihodnje leto, saj so pri Nasi in podjetju Northrop Grumman ustavili integracijo in testne operacije.