Ameriški program Mariner je sestavljalo deset sond, ki so jih izstrelili med letoma 1962 in 1973 in so raziskovale Venero, Mars in Merkur. Mariner 10, zadnji v vrsti, je bil prvi obiskovalec najmanjšega planeta v osončju. Proučeval je tudi Venero, pri kateri je dobil pravilno usmeritev za pot v žgočo bližino Sonca, med testnim obratovanjem kamere na poti do cilja pa je posnel še čudovite fotografije Zemlje in Lune.



Mariner 10 so izstrelili 3. novembra 1973, januarja 1974 je znanstvenikom posredoval podatke o Kohoutkovem kometu, ki ga je 7. marca 1973 odkril češki astronom Luboš Kohoutek. Gre za dolgoperiodični komet, v naši soseščini se bo naslednjič pojavil čez 75.000 let.

Po obletu Venere na začetku februarja 1974, ko se ji je približal na 5768 kilometrov, je Mariner 10 odhitel proti Merkurju, katerega površje je bilo do tedaj neznano, saj ga je zaradi bližine Sonca in majhnosti s teleskopi težko opazovati. Marinerjeve fotografije so razkrile s kraterji in prelomi posuto površje, ki močno spominja na našo Luno.



Mariner je poslal okoli 2700 posnetkov, s katerimi je zajel več kot polovico površja. Morda najbolj osupljivo območje je 2500 kilometrov široka dolina Caloris, ki se ponaša z grebeni in skoraj popolnimi krožnimi kraterji.
Sonda je Merkur obkrožila trikrat, prvič 29. marca 1974 na razdalji 703 kilometre. Nato je enkrat obkrožila Sonce, Merkur pa v tem času dvakrat (planet zvezdo obkroži v 88 dneh), in 21. septembra 1974 znova priletela v bližino planeta, in sicer je bila pod južno poloblo od površja oddaljena 48.069 kilometrov. Nato je 16. marca 1975 sledil še tretji, najbližji oblet. Skoraj natančno nad severnim tečajem je Mariner 10 letel na oddaljenosti 327 kilometrov.



Marinerjevi magnetometri so na Merkurju zaznali šibko magnetno polje, kar je presenetilo znanstveno skupnost. Radiometri so namerili nočne temperature okoli minus 183 stopinj Celzija in najvišje dnevne okoli 187 stopinj. Odkril je tanko atmosfero, sestavljeno predvsem iz helija, in veliko jedro, večinoma sestavljeno iz železa.
Le osem dni po zadnjem obletu je Marinerju 10 zmanjkalo goriva, ki ga je uporabljal za popravke višine. Ker sonde niso mogli več uspešno nadzorovati, so jo 24. marca 1975 ugasnili.



Mariner domnevno še zdaj kroži okoli Sonca in Merkurja, razen če ga ni zadel kak asteroid in ga zbil s poti. Zaradi radiacije so se sonda in njeni instrumenti scvrli. Z Zemlje ji, potem ko so prekinili povezave, niso sledili, prav tako je niso videli.

Naslednji obiskovalec prvega kamna od Sonca je bil Messenger. Proučeval ga je od leta 2011 do 2015, nato pa načrtno strmoglavil nanj. Na poti do Merkurja pa je zdaj evropska sonda BepiColombo.