Dva delna mrka, eksplozija zvezde in vrsta utrinkov

Iztekajoče se leto je postreglo s kar nekaterimi spektakularnimi nebesnimi pojavi: večkrat je bil v Sloveniji viden severni sij, oktobra smo se ozirali v nebo in iskali komet C/2023 A3 Tsuchinshan-ATLAS, aprila je bil v ZDA in Mehiki viden spektakularen popolni sončni mrk, vedno znova navdušijo meteorski roji, preprosto lepa pa je tudi polna luna. Kaj pa nas čaka v prihodnjem letu?

»Prvi zanimiv dogodek si bomo lahko ogledali že 3. januarja zvečer, ko bo vrhunec imel meteorski roj Kvadrantidov. Možno bo videti okoli 60 utrinkov na uro, opazovanj pa ne bo preveč motil šibki lunin srp. Odlično priložnost bomo imeli tudi za opazovanje največjega vsakoletnega meteorskega roja Geminidov. Vrhunec bo v bližini mlaja v noči s 13. na 14. december, ko pričakujemo približno 120 utrinkov na uro. Drugi največji roj Perzeidov z okoli 75 utrinki na uro bo žal slabše viden, saj ga bo ob vrhuncu v noči z 11. na 12. avgust motila polna luna,« so sporočili iz astronomske skupine ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko.

Mlada galaksija razkriva skrivnosti vesolja

Opazovali bomo lahko tako sončni kot lunin mrk. Delni sončni mrk bo viden 29. marca z začetkom ob 11.37 in vrhuncem ob 12.12. Takrat bo Luna zakrila 15 odstotkov Sončeve ploskve. Mrk bo bolj spektakularen v severnih polarnih regijah, so zapisali v poročilu, ki so ga pripravili študenti magistrskega študija astrofizike. »Pazite le, da sončnega mrka ne opazujete brez zaščite oči. V drugi polovici leta sledi popolni lunin mrk, ki bo viden 7. septembra okoli osme ure zvečer takoj po sončnem zahodu. Luna bo takrat nizko na vzhodnem obzorju in bo zato izrazito rdeče obarvana.«

Prav tako bo v začetku leta v Sloveniji viden dogodek, ki se ga ne bo videlo po vsem svetu. »Luna bo 4. januarja zvečer ob 18.39 na jugozahodnem delu neba zakrila Saturn. Ta bo povsem skrit 55 minut in ga bomo lahko ponovno uzrli ob 19.34. Dogodek se bo bolje videlo s teleskopom. Isti večer bo bližnji del neba popestrila Venera. Takšnemu približanju nebesnih teles pravimo tudi konjunkcija,« so pojasnili. »Še ena konjunkcija se bo zgodila 12. avgusta, ko bosta blizu skupaj na nebu Venera in Jupiter med tretjo in peto uro zjutraj na severovzhodnem delu neba, tik nad obzorjem. Saturnova os vrtenja se bo v letu 2025 dvakrat poravnala z ravnino Osončja. To pomeni, da bomo njegove dobro znane obroče opazovali popolnoma od strani. V prihodnjih mesecih se bodo navidezno tanjšali, 23. marca in 23. novembra pa bodo vidni le kot tanka črta. Novembra bo pojav bolje viden, saj bo Saturn visoko na nebu. Marca pa bo Saturn navidezno tako blizu Sonca, da ga ne bomo mogli opazovati. Priporočamo opazovanje čim bliže omenjenemu datumu, zadostuje pa že manjši teleskop. Saturn se tako poravna le na približno vsakih 13 do 15 let,« so dodali.

Že za letos so astronomi napovedovali redko eksplozijo zvezde, vidno tudi s prostim očesom, a s tem ni bilo do zdaj še nič. Gre za sicer precej temno zvezdo z imenom T Severne krone, na približno 80 let pa se njena svetlost močno poveča in tako za nekaj dni postane najsvetlejši objekt v svojem ozvezdju. »Med eksplozijo bo objekt nekaj dni svetel kot Severnica. Tega dogodka ne gre zamuditi, saj ga zaradi dolge periode lahko opazujemo le enkrat v življenju,« je poudaril študent astrofizike Matevž Vaupotič. Dogodek je bil v preteklosti večkrat dokumentiran, nazadnje leta 1946. Na podlagi natančnih meritev manjših sprememb sija astronomi pričakujejo ponovitev tega izjemnega dogodka že kmalu v letu 2025. Pojav imenujemo povratna nova, njegov vzrok pa je pretakanje snovi med dvema zvezdama, ki na majhni razdalji krožita druga okoli druge. Na približno 80 let se pretočene snovi na manjši zvezdi nabere dovolj, da spektakularno eksplodira. Pri tem se sprosti veliko energije v obliki svetlobe, kar opazimo tudi na Zemlji. Točneje časa dogodka ni mogoče napovedati zaradi kompleksne narave zvezdnega sistema. Dogodek bo, ko se bo zgodil, viden s celotne severne poloble, torej tudi iz Slovenije. Majhno ozvezdje Severne krone najdemo na zveznici med zelo svetlima zvezdama Arktur in Vega. Če se bo dogodek zgodil v začetku leta, bo ozvezdje vidno na jutranjem nočnem nebu.

Sonce je še vedno aktivno, tako da bo tudi v prihodnjem letu morda videti severni sij, za zdaj ni napovedi, da bi na nebu lahko opazovali kak komet, a te vseskozi odkrivajo, tako da se še lahko zgodi presenečenje.

V sporočilu za javnost so še dodali, da so v Astronomskem observatoriju pred kratkim dobili nov največji teleskop v Sloveniji in zanj iščejo ime. Natečaj in pravila za iskanje imena so objavljena na https://astro.fmf.unilj.si.