Bakterije bodo rudarile namesto ljudi

Testiranja, ki so jih astronavti opravili na Mednarodni vesoljski postaji, so pokazala, da bi lahko v vesolju pri pridobivanju surovin na pomoč priskočile bakterije. Iz kamnin bi namreč lahko izluščile minerale in kovine, tudi nekatere redke zemlje.

Mikrobi so pogosta rešitev za pridobivanje elementov iz kamnin že na Zemlji, kakor kaže, pa bi lahko bili uporabni tudi za osvajanje novih svetov. Bakterije, pojasnjujejo na britanskem centru za astrobio­logijo univerze v Edinburghu, ne bodo le dobre mikrorudarke, ampak bodo kamnine na Luni ali Marsu mlele v prst, primerno za sajenje, ali pa iz njih pridobivale vodo ali kisik.

Uporaba lokalnega

Vesoljske agencije se vse bolj spogledujejo z idejami, da bi v prihodnjih letih vzpostavile stalno bazo na Luni in od tam potovale na Mars. A zdaj morajo vse, kar potrebujejo za preživetje v vesolju, dostavljati z Zemlje. Transport je drag in zamuden, zato raziskovalci iščejo nove načine, da bi lahko uporabljali materiale, ki so že na svetovih, po katerih se ozira človeštvo, pa naj bodo to Luna, Mars ali asteroidi.



Skupina raziskovalcev z omen­jene univerze je v desetih letih izdelala kot škatlica za vžigalice velike naprave, imenovane biorudarski reaktorji. Osemnajst so jih s tovorno kapsulo julija lani poslali v vesoljski laboratorij, ki kroži nad našimi glavami. V vsako napravo so vtaknili bazalt, kamnino, ki je pogosta na Luni in Marsu, in ga potopili v bakterijsko zmes. Ugotovili so, da bi bakterije za kar 400 odstotkov povečale izločanje redkih zemelj iz bazalta. Redke kovine uporabljamo v pametnih telefonih, računalnikih in drugih napravicah.

Profesor Charles Cockell z univerze v Edinburghu, ki je vodil projekt, je povedal, da so tako dokazali znanstveno in tehnološko uporabnost biološkega rudarjenja v vesolju. »Ni sicer ekonomsko smotrno na tak način elemente pridobivati v vesolju in jih prinašati na Zemljo, bi pa lahko tehnologijo uporabljali za zagotavljanje virov v človeških bazah v vesolju.«

Šlo je za prvi takšen eksperiment na Mednarodni vesoljski postaji. Napravice so bile v centrifugi, v kateri so nanje delovale različne sile težnosti, ki so simulirale razmere na Zemlji, Marsu, ena od centrifug pa je ohranjala mikrotežnost postaje. Tako so ugotavljali, kako gravitacija vpliva na mikroorganizme, ki so »kopali« redke zemlje. Zmanjšana težnost namreč lahko neugodno vpliva tudi na bakterije, zato se obnašajo drugače.

Res sta se dve vrsti »uprli« in bili neuporabni. Ni pa, kakor pišejo pri BBC, mik­rotežnost vplivala na organizme vrste Sphingomonas desiccabilis, ki so brez težav iz bazalta pridelali redke elemente, kot so neodim, cerij in lantan.


 

Pogodba za britansko podjetje

Pri Esi preizkušajo tudi druge načine pridobivanja elementov. Pred kratkim so za zunanjega izvajalca izbrali britansko podjetje Metalysis, ki že ima tehnologijo za pridobivanje kisika in kovin iz lunarnega regolita z uporabo elek­tričnega toka. Tudi ta tehnika je že uporabljena na Zemlji, kjer pa je kisik stranski produkt.

Na Luni bi ga zajeli in skladiščili, uporaben pa bi bil kot element za mešanico, primerno za dihanje, ter komponenta goriva. Podjetje bo s pomoč­jo evropskih sredstev poskušalo zasnovati energetsko učinkovitejše procese.