Ameriški opazovalec ledu in drevesnih krošenj

Da se naš planet pospešeno spreminja, opazimo brez večjih težav že s tal, prave razsežnosti teh sprememb pa pogosto razkrijejo šele satelitski posnetki, še posebej na odročnih krajih, kot sta zemeljska tečaja. Kako izginja polarni led, je natančno pokazal Nasin satelit ICESat-2, ki je v orbiti od leta 2018. Primarna odprava se mu je torej iztekla, vendar ima goriva še več kot dovolj, Nasa je tako zdaj odobrila podaljšanje odprave. Želijo si, da bi satelit skupno deloval sedem let, za kolikor ima hidrazina.

S satelitom so med drugim potrdili, da je od leta 2003 arktični morski led izgubil tretjino prostornine, globoko pod ledeno ploskvijo na Antarktiki je odkril jezera, zaznal je, kako se dviguje morska gladina, in še bi lahko naštevali. Satelit s polnim imenom satelit za višino ledu, oblakov in površja je namreč v treh letih posredoval kar 12.000 milijard laserskih meritev, navajajo pri Nasi.

ICESat-2 je naslednik satelita ICESat, ki so ga izstrelili januarja 2003, deloval pa je do oktobra 2009 (v atmosferi je izgorel leto kasneje). Satelit s številko dve se ponaša z vrhunsko tehnologijo, sicer pa je njegov edini instrument napredni laserski višinomer Atlas, s katerim lahko beleži topografijo ledenih ploskev, pa tudi oblake in drevesne krošnje. Instrument Atlas proti površju pošlje snope svetlobe in nato meri, koliko časa potrebujejo, da se posamezni fotoni odbijejo. Natančnost meritev zagotavlja sprejemnik, ki čas odboja izmeri na milijardinko sekunde natančno. Instrument letne spremembe višine ledenih ploskev na Antarktiki in Grenlandiji meri izredno natančno, napaka je velika le do štirih milimetrov.

»Navdušen sem nad napredno tehnologijo satelita. Štejemo lahko posamezne fotone, ki se odbijajo od površja Zemlje, kar pomeni izjemno natančnost. Znanost, ki jo s tem delamo, je neverjetna. Takoj smo lahko videli spremembe ledu na Antarktiki in Grenlandiji, kako se led tali na grenlandski ledeni ploskvi in kako se morje zažira v led. Kar še posebej izstopa, pa je raznovrstnost zbranih podatkov. Ne le o kriosferi, podatke pridobivamo tudi o oceanih, biosferi, vodnih tokovih,« je opisal Alex Gardner iz Nasinega laboratorija za reaktivni pogon (JPL).