Debelino ledu bodo merili iz vesolja

Predvidoma 15. septembra, če bo vreme ugodno, bo Nasa z izstrelišča ameriškega vojaškega letalstva v Vandenbergu v Kaliforniji izstrelila satelit, namenjen predvsem proučevanju ledu na našem planetu. V orbito ga bo ponesla zanesljiva Boeingova raketa Delta II, ki tako opravlja svojo zadnjo nalogo, saj jo bodo zatem upokojili.

Na krovu satelita IceSat 2 (angl. cloud and land elevation satellite) je laserski instrument, ki bo izvajal doslej nepredstavljivo natančne spremembe v debelini polarnega ledu na Zemlji. Meril bo letne spremembe ledenih površin. Vsako sekundo bo opravil 60.000 meritev v natančnosti do debeline svinčnika.

V zadnjem obdobju se gladina svetovnih morij samo zaradi taljenja ledu na Grenlandiji in Antarktiki vsako leto dvigne za milimeter. Taljenje ledu je tako krivec za tretjino skupnega dviga morske gladine. Ima pa tudi posredne posledice za svetovno podnebje. Svetli polarni ledeni kapi odbijata sončno toploto nazaj v vesolje. Ko se led stopi in se zaledenele površine zmanjšajo, temna voda pod njim vsrka to toploto, kar vpliva na temperaturo, veter in vzorce kroženja vode v oceanih.

Napredna laserska tehnologija

IceSat 2 prinaša velik tehnološki skok pri zmožnostih meritev sprememb v debelini ledu. Na krovu satelita bo napredni topografski laserski sistem Atlas (angl. advanced topografic laser altimeter system), ki meri čas prehoda fotonov od vesoljskega plovila do Zemlje in nazaj.

»Atlas je zahteval razvoj novih tehnologij. Morali smo izdelati instrument, ki nima para v natančnosti, poleg tega bo opravil 250-krat več meritev od predhodnika,« je povedal vodja programa pri Nasinem Goddardovem vesoljskem centru Dough McLennan.

Atlas bo vsako sekundo 10.000-krat aktiviral in proti Zemlji poslal šest zgoščenih snopov zelene svetlobe. Natančnost meritev zagotavlja sprejemnik, ki čas odboja izmeri na milijardinko sekunde natančno. Ker bo satelit potoval v polarni orbiti nad obema poloma, bo lahko meril debelino ledu vzdolž celotne poti v polarnih območjih štirikrat na leto.

»Nova tehnologija bo razkrila več o tem, kako ledene plošče na Grenlandiji in Antarktiki prispevajo k naraščanju morske gladine,« navaja Michael Freilich, vodja direktorata Nase, ki se ukvarja z znanstvenimi vesoljskimi programi.

Satelit bo večstransko uporaben

Satelit bo omogočal tudi merjenje višine kopenskih površin vključno z gozdovi. Potencialni uporabniki satelita bi lahko sodelovali z znanstveniki na drugih področjih. Z njim bodo namreč spremljali, kako se spreminjajo debelina snežne odeje, gladina rek in jezer, nadmorska višina mest in zemeljskega površja ob potresih. Podatki o gostoti in sestavi gozdov lahko pomagajo pri izboljšavi računalniških modelov, ki jih gasilci uporabljajo pri napovedih širjenja požarov.



IceSat 2 bi moral po prvotnih načrtih v vesolje poleteti že leta 2015, a je zaradi tehničnih težav pridelal tri leta zamude, kar je program precej podražilo, pri Nasi pa so morali okrniti nekatere druge misije, namenjene opazovanju planeta. Predvsem je trpel program satelita PACE (angl. plankton, aerosol, clouds and ocean ecosystem), namenjenega celostnemu proučevanju oceanov, oblakov in aerosolov, ki bo po zdajšnjih načrtih uresničen leta 2022.

IceSat 2 bo podaljšal in izboljšal program opazovanja zaledenelih površin, ki se je začel s satelitom IceSat in nadaljeval s programom IceBridge (ledeni most), ki je obsegal opazovanje z letali. Prvi IceSat je v vesolje poletel 13. januarja 2003, prav tako na krovu Boeingove Delte II. Opremljen je bil z laserskim merilnim sistemom GLAS. Deloval naj bi od treh do petih let, laser pa je odpovedal oktobra 2009. Nasa ga je z manevriranjem malih raketnih motorjev spravila v atmosfero, kjer je avgusta 2010 zgorel.