Žrtev »obveščevalnega udara stoletja« tudi Slovenija

Skupna raziskava Washington Posta, nemškega ZDF in švicarske televizije SRF je razkrila, da sta bili ameriška obveščevalna služba Cia in nekoč zahodno-, zdaj pa zgolj nemška obveščevalna služba BND skrivna lastnika švicarske družbe Crypto AG, od katere so, zanašajoč se na švicarsko nevtralnost med hladno vojno, drago šifrirno opremo kupile vlade več kot 130 držav po vsem svetu, med njimi tudi Jugoslavija in pozneje Slovenija.

Cia in BND sta na račun prodaje šifrirne opreme služili milijone in z njimi financirali številne druge operacije, medtem ko sta z opremo Crypto AG prisluškovali tujim vladam, vojskam in obveščevalnim službam. Poročilo Cie hvali Crypto AG kot »obveščevalni udar stoletja«, razmere pa cinično opiše takole: »Vlade so drago plačevale ZDA in Zahodni Nemčiji za privilegij, da sta najmanj dve tuji državi (morda pa celo pet ali šest) brali njihove najskrivnejše komunikacije.«

Dokumenti Cie razkrivajo, da je prav Crypto AG omogočila prisluškovanje ključnim svetovnim dogodkom: iranski vladi med krizo zaradi talcev leta 1979, Združenemu kraljestvu sta Cia in BND posredovali podatke argentinske vojske med falklandsko vojno, med ameriško invazijo leta 1989 je Cia prisluškovala Panami, leta 1986 pa libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju, ko je proslavljal uboj ameriških vojakov v bombnem napadu na diskoteko v Nemčiji.



BND se je zaradi strahu pred razkritjem iz Crypto AG umaknila konec devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je Cia odkupila njen delež in postala edina lastnica. Sporno početje je nadaljevala najmanj do sredine leta 2018, ko je Crypto AG prodala drugim lastnikom. Cia in BND razkritja nista komentirali, a tudi ne zanikali. Med državami, ki so kupile opremo, ni bilo Sovjetske zveze in Kitajske, ki v nevtralnost Švice nikdar nista povsem verjeli, uporabljale pa so jo vlade po Latinski Ameriki, Indija, Pakistan, Libija, številne evropske države, Vatikan (kljub sumom o nepravilnostih) in dolgo tudi Iran.

Crypto AG v Sloveniji menda najmanj osem let ni v rabi

Šifrirna rešitev podjetja Crypto AG je še vedno na seznamu odobrenih šifrirnih rešitev urada vlade za tajne podatke Republike Slovenije. Vodja urada Igor Eršte je za Delo pojasnil, da je Crypto AG na seznamu iz februarja lani le zato, ker so na novi seznam šifrirne rešitve preprosto prepisali s starejšega. Zagotovil pa je, da šifrirne rešitve Crypto AG v slovenski upravi niso več v rabi že najmanj osem let.

Slovenija je opremo Crypto AG podedovala še iz Jugoslavije in jo je v devetdesetih letih od tega podjetja tudi še kupovala. Eršte pojasnjuje, da zakona, ki bi to področje urejal, do leta 2001 ni bilo, šele leta 2007 so izvedli prvo vrednotenje šifrirnih rešitev, na katerem so za dokumente z oznako interno odobrili tudi rešitev podjetja Crypto AG. Dodaja pa, da dokler Slovenija ni postala članica Nata in Evropske unije, do varnejše šifrirne opreme niti ni imela dostopa. Kljub temu je Eršte zatrdil, da je določeno nezaupanje do Crypto AG obstajalo, zato po njegovem mnenju ta oprema ni bila nikdar uporabljena za komunikacijo z najvišjo ravnjo tajnosti.

Švica je preiskavo začela prejšnji mesec

Eršte morebitne škode, ki jo je uporaba šifrirnih rešitev Crypto AG povzročila Sloveniji, ni mogel oceniti, zatrdil pa je, da v zadnjih letih Slovenija uporablja v glavnem vrhunske šifrirne rešitve slovenskih proizvajalcev.



Crypto AG je bil pred dvema letoma prodan drugim lastnikom, ki zagotavljajo, da za vpletenost obveščevalnih služb v delovanje podjetja niso vedeli. Čeprav dokumenti razkrivajo, da je Švica zanjo vedela, je ukrepala šele, ko so afero začeli preiskovati novinarji. Prejšnji mesec je podjetju odvzela licenco za izvoz in začela preiskavo. BND je v strahu pred mednarodnimi odzivi, če bi se njeno delovanje razkrilo, pred dvema desetletjema iz Crypto AG izstopila, so se v zadnjih letih vrstila razkritja medijev, da je BND prisluškovala Hillary Clinton in Johnu Kerryju v času, ko sta bila državna sekretarja ZDA, vohunila za francoskim zunanjim ministrom Laurentom Fabiusom in prisluškovala telefonskim klicem petdesetih novinarjev največjih svetovnih medijev.
Slovenska vlada se na razkritje, da sta zavezniški Nemčija in ZDA najmanj desetletje z lahkoto brali številne državne skrivnosti, ni odzvala.

Komu sploh lahko zaupa majhna država?

Majhne države imajo na voljo omejene vire za obrambo in so tako rekoč obsojene na cenovno dostopnejše izdelke, pri tem pa morajo računati na delovanje tako imenovanega partnersko-konkurenčnega odnosa znotraj mednarodne obveščevalne skupnosti, je dejal Iztok Podbregar, dekan Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru, nekdanji direktor Sove in nekdanji načelnik generalštaba. To je opisal kot odnos med partnerji, ki si sicer vzajemno pomagajo z relevantnimi obveščevalnimi podatki, a hkrati tudi pozorno spremljajo delovanje drug drugega.

»Primer Crypto AG pojasnjuje del tega, zakaj Američane tako močno moti Huawei na njihovem terenu. Zelo dobro namreč vedo, kako je mogoče s takšnimi orodji spremljati delovanje uporabnika. Seveda pa velik del nasprotovanja izhaja tudi iz popolnoma poslovnih razlogov, to je dober posel in nikomur ni do tega, da bi k temu poslu zlahka spuščali tekmece,« pravi Podbregar.

Ključno za varnost tako na ravni države kot na ravni podjetij in posameznika je po Podbregarjevem mnenju zavedanje, da v digitalnem svetu popolne avtonomije ni. »Vsi tako radi govorimo o dolgih lovkah Udbe, SDV, Sove in drugih obveščevalnih organizacij, hkrati pa smo v odnosu do svoje varnosti v digitalnem svetu zelo nemarni,« opozarja.