Zmagoslavje Erdoğana in ogorčeni protesti

Sam turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan z ministri in visokimi uradniki se je danes opoldne udeležil prve muslimanske molitve po 85 letih v istanbulski Hagiji Sofiji. Odločitev o ponovni transformaciji nekdaj krščanske cerkve in nato muzeja v mošejo je sicer sprožila vrsto ogorčenih odzivov po svetu, vendar je Erdoğan vztrajal, da je to njihova »suverena pravica« in »sanje, ki jih sanjajo že od mladosti«.



Priprave na dogodek so potekale že dva meseca in se pospešile, ko je turško vrhovno sodišče odločilo, da odlok ni v nasprotju z zakonom. Največ pozornosti so namenili zakritju krščanskih mozaikov, saj muslimansko bogoslužje ne tolerira prisotnosti kakršnih koli podob; to so uredili z zavesami, premičnimi stenami in zatemnitvijo. Načeloma bo zunaj terminov molitev, ki bo potekala petkrat na dan, objekt še vedno mogoče obiskati, vendar je bil včerajšnji dan povsem v znamenju vernikov, stihe iz korana so v Hagiji Sofiji recitirali kar 24 ur.
 

Zaščitne maske in veliko potrpežljivosti

Že zjutraj so se na ploščadi pred Hagijo Sofijo začeli zbirati verniki, na prvi klic mujezina jih je čakalo nekaj deset tisoč. Številni so pripotovali iz oddaljenih krajev Turčije, oblasti so po običaju pripravile ločene cone za moške in ženske, po nekaj urah pa je policija zaprla dostop, saj gneča ni več omogočala distanciranja, potrebnega zaradi epidemije covida-19.



Notranjost mošeje so prekrili s turkizno preprogo, kljub temu pa je Ali Yerlikaya, guverner Istanbula – ki ga ne gre zamenjevati z županom –, opozoril vernike, naj s seboj prinesejo svoje molilne preproge pa tudi »zaščitne maske ter veliko potrpežljivosti in strpnosti«. Čeprav je bilo najprej napovedano, da se bo lahko posameznega obreda udeležilo do petsto ljudi, so včeraj kvoto zvišali na tisoč, sicer pa bo do nadaljnjega Hagija Sofija odprta 24 ur na dan, torej bodo molitve potekale tudi ponoči.

Večina vernikov je potrpežljivo čakala, da pridejo na vrsto za vstop, nekateri pa so tudi prebili policijske zapore in z vzkliki Allahu Akbar ter z vihtenjem turških zastav izrazili svoje navdušenje nad dogodkom. Večjih incidentov ni bilo, so pa bili varnostni ukrepi izredno strogi.
 

Imam s poreklom iz BiH

Prvi imam Hagije Sofije je postal Feruh Mušter, čigar starši so po rodu iz Bosne in Hercegovine. Mušter se je sicer rodil v turškem mestu Kütahji, pred tem je bil imam istanbulske mošeje Yeni, sicer pa naj bi bil v domovini svojih staršev reden gost.
Tudi na dan prve molitve so iz sveta prihajali različni protesti; svoje razočaranje sta že v preteklih dneh izrazila papež Frančišek in ruski patriarh Kiril, danes pa so ogorčenje izrazili predvsem v Atenah in Sofiji.



Novo protestno noto so poslali tudi iz Unesca, saj je Hagija Sofija na njihovi listi svetovne kulturne dediščine. Kot je poudarila generalna predsednica Audrey Azoulay, so Turki takšno odločitev sprejeli, ne da bi z organizacijo sploh navezali stik ali se posvetovali o prihodnjem značaju objekta, režimu obiskov in navsezadnje o morebitnih spremembah zunanjščine in notranjščine.