Vlada: Delovanje zdravstvenega sistema bo podprla tudi vojska

20.54 Slovenska vojska bo s svojimi zdravstvenimi zmogljivostmi podprla delovanje zdravstvenega sistema

Vlada je na današnji dopisni seji odločila, da bo delovanje slovenskega zdravstvenega sistema zaradi hitrega porasta števila hospitaliziranih s covidom-19 podprla tudi Slovenska vojska, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje. Slovenska vojska se bo vključila s tistimi zdravstvenimi zmogljivostmi, s katerimi razpolaga.

Vzpostavila bo štiri skupine za pomoč, v vsaki skupini bo do pet oseb, in sicer: diplomirana medicinska sestra ali zdravstvenik, zdravstveni tehnik, vojaški bolničar in dva bojna reševalca. Tako strukturo Slovenska vojska lahko zagotavlja na dolgi rok ob pogoju, da so skupine razporejene skupaj po zdravstvenih ustanovah.

20.37 V ZDA letos zaradi covida-19 umrlo že več ljudi kot lani

Kljub popolnemu dostopu do cepiv proti covidu-19 je letošnji smrtni davek te bolezni v ZDA že presegel tistega iz leta 2020, ko so bila cepiva šele v fazi raziskav. Po podatkih univerze Johnsa Hopkinsa je letos zaradi covida-19 umrlo že precej več kot 353.000 ljudi, lani pa jih je 320.000. Zadnji podatki univerze navajajo skupno 46,78 milijona okuženih in skoraj 760.000 mrtvih. Okužbe trenutno spet naraščajo tudi v zveznih državah, kjer vodijo po cepljenju svojega prebivalstva, čeprav velika večina novih okužb, hospitalizacij in smrti zajema tiste, ki niso cepljeni.

Cepivo je sicer postalo dostopno vsem odraslim Američanom šele aprila letos, Pfizerjevo cepivo za starejše od 12 let pa maja. Center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) ugotavlja, da imajo necepljeni 11-krat večjo možnost, da umrejo zaradi covida-19 kot pa cepljeni. V zadnjih sedmih dneh je število smrtnih primerov zaradi covida-19 po ZDA padlo za deset odstotkov, vendar se še vedno giblje okrog 1400 smrti na dan.

»Danes prinašam zelo neprijetno sporočilo,« je povedal nizozemski premier Mark Rutte, zatem pa oznanil vrnitev države k strožjim ukrepom. FOTO: Piroschka Van De Wouw/Reuters

19.31 Nizozemska se kot prva po poletju vrača k delnemu zaprtju gospodarstva

Nizozemska je prva zahodnoevropska država, v kateri so se po poletju odločili za delno zaprtje gospodarstva in države. Nizozemski premier Mark Rutte je danes napovedal, da bodo za tri tedne uvedli omejitve za trgovine, športne dejavnosti in gostinstvo.

Zaprtje teh dejavnosti bo steklo jutri zvečer. Trgovinam z nenujnim blagom ukrep nalaga zaprtje ob 18. uri, barom, restavracijam in hotelom ob 20. uri in tudi športne prireditve bodo znova potekale za zaprtimi vrati, brez občinstva. To velja tudi za nogometno tekmo nizozemske reprezentance z Norveško v okviru kvalifikacij za svetovno prvenstvo, ki bo 16. novembra. 

Ukrep znova uvaja tudi socialno distanciranje in čim obsežnejše vračanje k delu od doma, domači obiski pa bodo morali biti omejeni na največ štiri osebe. Zaprtje ne zadeva kinematografov in gledališč, kjer je za obiskovalce že zdaj obvezno izpolnjevanje pogoja PCT. To pravilo namerava vlada decembra, če se razmere do takrat ne bodo izboljšale, razširiti na trgovine in morda tudi delovna mesta, medtem ko naj bi ponekod, na primer v barih in na festivalih, uvedli strožje pravilo PC.

Na Nizozemskem, kjer je cepljenih kar 82 odstotkov prebivalcev, se sicer podobno kot v Sloveniji soočajo z rekordnimi skoki okužb in višanjem števila bolnikov, ki potrebujejo intenzivno nego. V sredo so potrdili 16.364 novih okužb, kar je rekord od začetka pandemije, tudi v četrtek je bilo novih primerov več kot 16.000. V 24 urah do danes zjutraj so v bolnišnice sprejeli 259 novih covidnih bolnikov, kar je največ od 15. maja.

18.19 Počivalšek: Zaprtje države bi povzročilo bankrot

Morebitno vnovične zaprtje države bi po opozorilih gospodarskega ministra Zdravka Počivalška povzročilo njen bankrot. Koronske krize še ni konec, za njeno rešitev pa se je treba po njegovi oceni zediniti in stakniti glave. »Državne pomoči namreč ne bo več,« je povedal na današnjem omizju v Novem mestu med vladnim obiskom jugovzhodne Slovenije.

V Novem mestu se je udeležil omizja, ki sta ga pripravila Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine ter Razvojni center Novo mesto. Opozoril je na različne dileme, ki se pojavljajo ob predlogih za omejitev oziroma rešitev zdravstvenih razmer v državi in pozval k odgovornemu obnašanju za ohranitev lastnega in zdravja drugih.

Ocenil je tudi, da se covid-19 izrablja za »bolestno borbo zoper oblast«. Zadnji protikoronski ukrepi po njegovih pojasnilih predstavljajo zadnji poskus za odgovorno omejitev zdravstvene krize. Sam se zavzema za uvedbo sistema PC in cepljenje. »Ne dovolimo, da bo peščica ljudi državo držala v šahu,« je nadaljeval in še ocenil, da tudi če bi v Sloveniji uvedli t. i. lockdown, ta ne bi uspel.

Covidni oddelek na UKC Ljubljana. FOTO: Voranc Vogel/Delo

17.32 ECDC: Slovenija v pandemiji med deseterico najbolj zaskrbljujočih

Pandemija covida-19 se slabša po vsej Evropi, a še posebej deset držav članic EU se sooča s situacijo, ki je nadvse zaskrbljujoča, je danes opozoril Evropski center za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC). Med deseterico je pričakovano Slovenija, kjer se okužbe z novim koronavirusom širijo najhitreje v EU in celo na svetu. V svoji redni tedenski oceni ECDC ugotavlja, da epidemiološko situacijo v EU trenutno zaznamujeta na splošno visoka in hitro naraščajoča stopnja širjenja okužb z novim koronavirusom ter še relativno nizka, a počasi naraščajoča stopnja smrtnosti zaradi covida-19. Število novih okužb se je tako v tednu do 7. novembra v primerjavi s tednom pred tem povečalo za 19 odstotkov.

Tako število novih okužb kot tudi smrti in hospitalizacij bo v prihodnjih dveh tednih naraščalo, napoveduje. Število primerov in smrti naj bi naraslo za okoli 50 odstotkov. Sedemdnevna incidenca na 100.000 primerov bi se s tem povečala na okoli 300, stopnja smrtnosti pa na 2,7 na 100.000 prebivalcev. Med deset držav, kjer so razmere najbolj zaskrbljujoče, je ECDC poleg naše države tokrat uvrstil še Belgijo, Bolgarijo, Hrvaško, Češko, Estonijo, Grčijo, Madžarsko, Nizozemsko in Poljsko. Obenem je dodal, da je četrti val pandemije najhuje prizadel tiste države, kjer je delež cepljenih proti covidu-19 nižji. Med najmanj zaskrbljujoče države je ECDC po drugi strani tokrat uvrstil Italijo, Malto, Španijo in Švedsko. Nemčiji, Avstriji in še 11 drugim državam je pripisal"visoko zaskrbljenost", Franciji, Portugalski in Cipru pa"zmerno zaskrbljenost".

14.53 Poklukar se je pridružil zaposlenim na covidni intenzivni enoti UKC Ljubljana

Minister za zdravje Janez Poklukar je danes pomagal v diagnostično-terapevtskem servisu (DTS) Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, je zdravstveno ministrstvo zapisalo na twitterju. Pridružil se je kolegom na covidni intenzivni enoti. Zdravstvenim delavcem bo po najboljših močeh na terenu pomagal tudi v prihodnje. Minister je dopoldne sprva imel operativne videosestanke glede nadaljnje mobilizacije kadra v zdravstvu, med drugim s predstavniki Rdečega križa in civilne zaščite. Nato je obiskal UKC Ljubljana, kjer so skupaj z vodstvom ocenili stanje, so zapisali na ministrstvu.

Tam je minister svojim kolegom zdravnikom tudi pomagal pri delu na oddelku intenzivne terapije. Na zdravstvenem ministrstvu so za STA pri tem pojasnili, da bo minister po svojih najboljših močeh tudi v prihodnjih dneh na terenu pomagal zdravstvenim delavcem, kolikor mu bodo to dopuščale njegove siceršnje obveznosti. Pri tem je Poklukar pozval vse, ki so ustrezno usposobljeni, da pridejo pomagat. »Javijo se lahko prek združenj ali v bolnišnice, kjer so že imenovani covidni koordinatorji za kadre,« so pojasnili na ministrstvu.

14.46 Na Univerzi v Ljubljani solidarni z zdravstveno stroko

Na Univerzi v Ljubljani pozivajo k zaupanju v znanost, cepljenje in upoštevanje ukrepov. »Na Univerzi v Ljubljani z vso resnostjo spremljamo potek epidemije covida-19 v Sloveniji. Žalosti nas, da smo se kot družba razcepili in, kot kaže, v veliki meri izgubili zaupanje v znanost – tisto znanost, ki nam je omogočila, da danes živimo zdravo 90 let in dlje, da otroci ne umirajo več zaradi nalezljivih bolezni, pa tudi da smo danes s pomočjo spleta povezani s celim svetom,« je zapisal rektor dr. Gregor Majdič. 

»Z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje v našem zdravstvenem sistemu, ki se nam dobesedno ruši pred lastnimi očmi zaradi neodgovornih ravnanj v slovenski družbi. Nerazumljivo je, da smo ob fotografijah prepolnih bolnišnic in oddelkov za intenzivno zdravljenje, posnetkih preobremenjenih in izčrpanih zdravstvenih delavk in delavcev še vedno priča zanikanju resnosti bolezni in nasprotovanju ukrepom, s katerimi bi lahko pomagali drug drugemu in tako celotni družbi. Z neodgovornim družbenim ravnanjem smo slovensko družbo pripeljali na rob zloma, ko zdravstveni sistem ne more več vsem zagotavljati potrebne zdravstvene oskrbe, zaradi česar se bodo posledice kazale še leta po končani epidemiji.

Na Univerzi v Ljubljani izrekamo solidarnost celotni zdravstveni stroki, ki se v teh, morda najtežjih časih za slovensko zdravstvo po najboljših močeh trudi pomagati vsem, ki pomoč potrebujejo. Ob vsem tem zdravstveno osebje doživlja še žalitve, napade in osebne diskreditacije, kar je zavržno in nevredno življenja v sodobni, civilizirani družbi, kar bi Slovenija morala biti,« je še zapisal rektor.

Opravičilo

14.13 Vlada omogočila javne kulturne prireditve tudi na odprtih prostorih

Z novo spremembo odloka za obvladovanje okužb s koronavirusom bodo javne kulturne prireditve ob izpolnjevanju pogoja PCT, uporabi zaščitnih mask in razdalji možne tudi na odprtih javnih površinah s sedišči. Vlada ga je spremenila le nekaj dni zatem, ko je prireditve omogočila samo v zaprtih prostorih s fiksnimi sedišči in naletela na neodobravanje. Odlok, po katerem bi se javne kulturne prireditve lahko izvajale le v zaprtih javnih prostorih s fiksnimi sedišči, je začel veljati v ponedeljek, odločevalci pa so od takrat že prejeli nekaj pozivov k spremembi tega ukrepa. Društvo Asociacija, ki združuje nevladne organizacije in samostojne ustvarjalce v kulturi, ga je označila za nesmiselnega in nepremišljenega, zato je vlado in ministrstvo za kulturo pozvala, naj ga prekličeta.

Podobno so se odzvali tudi koncertni organizatorji v gospodarsko-interesnem združenju GIZ KOS, saj je epidemija močno načela koncertno dejavnost. V pozivu odločevalcem so zahtevali, naj do 1. decembra odpravijo pogoj obveznih fiksnih sedežev in dovolijo stoječe občinstvo brez fizične distance, s tem pa polno zasedenost v zaprtih prostorih ob preverjanju pogoja PCT. Pozvali so tudi, naj pod enakimi pogoji omogočijo tudi prireditve na odprtih javnih površinah. Zaradi ukrepa so v tem tednu odpovedali koncert Andree Bocellija, ki je bil predviden za 20. november v Stožicah in ga, podobno kot lani, preložili na prihodnje leto. Za sledeče mesece pa upanje po besedah Mitje Prezlja polagajo v jamstveno shemo, o kateri so se dogovarjali z gospodarskim ministrstvom in po kateri bi bili upravičeni do državne podpore v primeru odpovedi koncertov ali zmanjšane kapacitete obiskovalcev. Upajo, da bo zaživela z decembrom, ko je prijavljenih več kot 170 prireditev.

Po Prezljevih besedah so namreč koncerti zasebnih organizatorjev zaradi ukrepa, ki zmanjšuje kapaciteto prostorov, finančno neizvedljivi, saj se pri tem soočajo tudi s stroški najema dvorane. »Javni zavodi imajo tu manjši problem, ker so večinoma lastniki dvoran,« je povedal.

13.32  Na Hrvaškem od torka obvezno izpolnjevanje pogoja PCT za državni in javni sektor

Na Hrvaškem bodo zaradi poslabšanega epidemiološkega stanja v torek uveljavili izpolnjevanje pogoja PCT za državni in javni sektor, je danes potrdil hrvaški štab civilne zaščite. Potrdilo o prebolelosti, cepljenju ali testiranju bodo morali imeti poleg zaposlenih tudi obiskovalci državnih in javnih ustanov. Uradniki, uslužbenci in zaposleni v državnih in javnih službah bodo morali izpolnjevati pogoj PCT pri vstopu v prostore državne, regionalne, lokalne in javne uprave, kot tudi v ustanove in podjetja, ki so v lasti države ali lokalne samouprave, vključno s hrvaškimi oboroženimi silami in letališči, je povedal podpredsednik hrvaške vlade in notranji minister Davor Božinović. Tisti, ki se ne želijo cepiti ali niso prebolevniki, se bodo morali testirati najmanj dvakrat na teden pred prihodom na delovno mesto.

Covidno potrdilo ali drugo dokazilo o izpolnjevanju pogoja PCT bo obvezno tudi za vse, ki obiskujejo državne in javne ustanove. Tisti, ki ne bodo izpolnjevali pogojev, ne bodo mogli vstopiti, je dejal Božinović. Na primeru je pojasnil, da brez pogoja PCT ne bo mogoče prevzeti nove osebne izkaznice, razen za otroke, mlajše od 16 let. Obstajajo tudi izjeme. Gre za študente na univerzah, razen če se fakultete ne bodo odločile drugače. Izjeme so tudi učenci in dijaki, mlajši od 16 let, kot tudi osebe, ki spremljajo otroka v vrtec in šolo. Izjema bodo tudi uporabniki poštnih storitev, ki morajo prevzeti pošto, da ne bi imeli pravnih posledic. Na Hrvaškem so že prejšnji mesec uveljavili pogoj PCT za vse zaposlene v zdravstvu in socialni oskrbi. Božinović je danes še povedal, da so podaljšali dosedanje ukrepe za prehod državne meje in uporabo javnega prevoza kot tudi za obiske nakupovalnih središč in gostinskih lokalov.

12.30  Škofovska konferenca in Slovenska karitas pozivata k odgovornemu ravnanju v času epidemije

Slovenska škofovska konferenca in Slovenska karitas vse duhovnike, vernike in dobrotnike pozivata k odgovornemu ravnanju v času epidemije, je zapisano na spletnih straneh Katoliške cerkve. Ob tem organizaciji pozivata, naj nas prihodnji meseci ne delijo na cepljene in necepljene, ampak povežejo v odgovornem ravnanju drug do drugega. »To izhaja iz ljubezni do sebe, do bližnjega, do vsakega sočloveka, še posebej do starejših in bolj ranljivih,« sporočata škofovska konferenca in Karitas, ki ob tem ljudi pozivata, naj bodo s svojim odgovornim ravnanjem zgled, saj s tem ščitijo sebe in druge. »To še posebej velja za duhovnike in tiste, ki imajo vidno poslanstvo ali službo v Cerkvi,« navajata.

12.12  IJS: Epidemija je dosegla vrhunec

»Epidemija je predvidoma dosegla vrh četrtega vala glede na število pozitivnih testov. Vrh bo v enotah intenzivne terapije predvidoma dosežen v zadnjem tednu novembra zaradi časovnega zamika od pozitivnega testa do hospitalizacije. Predvidoma bo na intenzivnih oddelkih več kot 250 covidnih bolnikov, ne bomo pa jih presegli 300. Zdaj je ključno, da zares dosledno izvajajmo pravilo CPT in vse druge ukrepe, da epidemija ne bi začela spet naraščati. Zaradi dolgih časovnih zamikov od okužbe do hospitalizacije popravnega izpita ne bo. Najučinkovitejši ukrep za obvladovanje epidemije je cepljenje, ki pomembno zmanjša verjetnost za okužbo in težji potek bolezni. Kumulativno število hospitaliziranih zmanjša pri tako kužnem virusu le cepljenje, ukrepi to isto kumulativno število bolnikov le razporedijo na daljše časovno obdobje. Ocenjeno reprodukcijsko število je približno R=1,0,« so objavili na spletni strani inštituta. 

Če bo otrok doma, bodo starši brez nadomestila

11.28  Slovenjgraška bolnišnica širi covidni oddelek, a zanj potrebuje dodaten kader

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec širi covidni oddelek, kjer je trenutno prostora za oskrbo 50 bolnikov na navadnih posteljah. Bo pa s tem potrebovala dodatni kader, je v današnji izjavi za medije po četrtkovi seji sveta zavoda povedal direktor bolnišnice Janez Lavre. Trenutno se pri njih zdravi 39 covidnih bolnikov. Covidni oddelek so uredili v starem kirurškem bloku, za ureditev so doslej namenili okoli 350.000 evrov. Na navadnem oddelku trenutno zdravijo 33 bolnikov s covidom-19, v enoti intenzivne terapije pa šest, od katerih nobeden ni bil cepljen proti covidu-19. Tudi na navadnem oddelku prevladujejo necepljeni bolniki, je dodal Lavre.V četrtek so v slovenjgraško bolnišnico sprejeli sedem bolnikov iz drugih regij, saj ima bolnišnica trenutno na voljo 50 postelj na navadnem oddelku, za kar imajo po Lavretovih besedah trenutno tudi dovolj kadra. Bodo pa v ponedeljek začeli urejati še eno nadstropje starega kirurškega bloka – tega bodo sicer po načrtih v letih 2025 ali 2026 rušili – in Lavre računa, da bodo v tednu dni pripravili še 20 postelj na navadnem oddelku.

11.23  Danska znova uvedla obveznost covidnega potrdila

Na Danskem je zaradi zaostrovanja epidemioloških razmer od danes znova obvezno covidno potrdilo. V državi so vse omejitve v povezavi z novim koronavirusom odpravili pred manj kot dvema mesecema, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Covidno potrdilo, ki dokazuje cepljenje, prebolelost ali negativen rezultat testa na novi koronavirus, bo obvezno predvsem za obisk barov, restavracij in nočnih klubov, pa tudi za obisk zunanjih prireditev z več kot 2000 udeleženci, poročajo tuje tiskovne agencije. Na Danskem s približno 5,8 milijona prebivalcev je bilo do četrtka v celoti cepljenih 86 odstotkov prebivalcev. Oblasti so že 10. septembra, ko naj bi spravili epidemijo pod nadzor, odpravile tako obveznost covidnega potrdila kot tudi nošenja mask. Ohranile so le omejitve pri vstopu v državo.

Vendar od sredine oktobra število okužb na Danskem znova narašča in konec prejšnjega tedna so zdravstvene oblasti posvarile pred preobremenitvijo bolnišnic zaradi covida-19, gripe in drugih nalezljivih bolezni. »Zdravstvene oblasti so pričakovale, da bo več ljudi zbolelo za covidom in pristalo v bolnišnicah, a stvari se dogajajo hitreje od pričakovanj,« je v ponedeljek opozorila danska premierka Mette Frederiksen. Priznala je, da bo vrnitev covidnega potrdila otežila življenje za necepljene, a meni, da »tako mora biti«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

FOTO: Signe Goldmann/AFP

10.44  AstraZeneca v tretjem četrtletju z izgubo

Britanski farmacevtski velikan AstraZeneca, ki svoje cepivo proti covidu-19 prodaja brez dobička, je v tretjem letošnjem četrtletju posloval z izgubo. Podjetje je v tem obdobju imelo 1,65 milijarde dolarjev (1,44 milijarde evrov) čiste izgube, potem ko je v lanskem tretjem četrtletju imelo dobiček. Dobiček po obdavčitvi je v tretjem četrtletju 2020 znašal 650 milijonov dolarjev (568 milijonov evrov). Prihodki skupine so se v tretjem četrtletju zvišali za 50 odstotkov na skoraj 9,9 milijarde dolarjev (8,65 milijarde evrov). Prihodki na račun covidnega cepiva so letos za zdaj znašali 2,22 milijarde dolarjev (1,94 milijarde evrov), potem ko so po svetu razposlali 580 milijonov doz cepiv, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

FOTO: Christof Stache/AFP

10.19  Vlada z nekaterimi spremembami covidnih ukrepov pri sejemski dejavnosti in javnih kulturnih prireditvah

Vlada je na dopisni seji spremenila odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z novim koronavirusom. Med drugim spreminja pogoje izvajanja sejemske in kongresne dejavnosti ter kulturnih prireditev. Testi za samotestiranje, ki jih bodo opravljali v šolah, pa bodo veljali tudi za udeležbo v obšolskih dejavnostih. Med novostmi je tudi obvezno upoštevanje priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje glede prezračevanja prostorov.

Vlada prav tako določa obvezno izdajo potrdila v primeru presejalnega testiranja s hitrim antigenskim testom ter razširja vrsto oseb pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ki lahko napotijo osebo na testiranje s testom PCR s tem, da se upošteva predpis, ki ureja mikrobiološke raziskave. Z odlokom bo po novem določeno tudi, da pogoja PCT ni treba izpolnjevati uporabnikom storitev uresničevanja individualne verske duhovne oskrbe, obenem pa je odpravljena izjema za verske uslužbence, po kateri jim pri opravljanju individualne duhovne oskrbe ni treba uporabljati zaščitne maske. Odlok določa tudi odgovorno osebo, ki je odgovorna za preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT v trgovskih centrih, še piše v sporočilu.

09.37  V četrtek potrdili 3431 okužb, delež pozitivnih 37,6-odstoten

Ob 9118 PCR-testih so včeraj potrdili 3431 novih okužb, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Delež pozitivnih je 37,6-odstoten. Trenutno je v državi aktivnih 40.869 okužb, 14-dnevna incidenca znaša 1938, sedemdnevno povprečje pa 3140.

Z enim odmerkom je pri nas cepljenih 1.204.152 ljudi, z obema pa 1.129.385 oziroma 53,6 odstotka populacije.

Po podatkih vlade je trenutno v bolnišnični oskrbi 954 oseb, 215 jih je na intenzivni negi. Včeraj je umrlo 14 bolnikov s covidom-19.

07.30  Japonska vlada predstavila koronske načrte za zimo

Japonski premier Fumio Kišida je danes v luči priprav na prihajajočo zimo predstavil načrt za povečanje števila bolniških postelj in medicinskih virov. Število bolniških postelj bodo povečali za približno 30 odstotkov, prav tako naj bi okrepili nego na domu, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. »Vzporedno s krepitvijo zdravstvenega sistema bomo decembra uvedli tudi IT-sisteme, da bi lahko objavili število bolniških postelj in pogojev za posamezne bolnišnice,« je novinarjem še dejal predsednik japonske vlade. Na Japonskem so poleti imeli peti val okužb z novim koronavirusom, ki je skorajda zlomil japonski zdravstveni sistem. Po tem, ko so dosegli več kot 70-odstotno precepljenost prebivalstva proti covidu-19, je število okužb z novim koronavirusom in smrti zaradi covida drastično upadlo, še navaja APA.

07.20 V Zgornji Avstriji lockdown samo za necepljene

Najhuje prizadeta dežela v državi Zgornja Avstrija bo na milijone necepljenim oziroma ne polno cepljenih ljudem v tej pokrajini s ponedeljkom po priporočilih strokovnjakov uvedla lockdown, poroča Guardian. Število okužb se namreč dviguje na rekordno raven, enote intenzivne nege pa se soočajo z vse hujšo obremenitvijo. Kancler Alexander Schallenberg je ob tem dejal, »da ne razume, zakaj bi dve tretjini prebivalcev izgubilo svobodo na račun ene tretjine tistih, ki še oklevajo pri odločitvi za cepljenje«. Tistim, ki ne bodo cepljeni, bodo omejili vsakodnevno gibanje, vključno s prepovedjo obiska restavracij, hotelov, frizerskih salonov in velikih javnih prireditev. Avstrijski regionalni guverner Thomas Stelzer je situacijo označil za dramatično in dejal, da bo zaprtje uvedeno, »če bo zakonska zelena luč zvezne vlade ali bo ta ustvarila pravno podlago za to«, je poročala APA. Po vladnih podatkih ima dežela Zgornja Avstrija najnižjo stopnjo precepljenosti in najvišjo stopnjo okužb med devetimi avstrijskimi deželami. Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni ima Avstrija najnižjo stopnjo precepljenosti med vsemi zahodnoevropskimi državami z izjemo Liechtensteina.

Utrinek s protesta zdravstvenih delavcev na Dunaju. FOTO: Leonhard Foeger/Reuters

07.00 Delavci v domovih za oskrbe v Angliji: brez cepiva, brez službe

Z včerajšnjim dnem je v Angliji začel veljati odlok, po katerem morajo biti delavci v domovih za oskrbe za opravljanje dela cepljeni, navaja britanski Guardian. Po tem odloku okoli 50.000 ljudi, ki delajo v domovih za oskrbe v Angliji, ne sme več delati. Že v sredo so vodje oskrbe britanskega ministra za zdravje Sajida Javida pozvale, da necepljenim negovalcem omogoči delo vsaj do prihodnjega aprila in do takrat uvede obvezno cepljene za osebje angleške državne zdravstvene službe (NHS). Med drugim jih skrbi, da bi pomanjkanje osebja lahko povzročilo, da bi na tisoče bolnikov zapustilo bolnišnico. 

Evropa je znova epicenter pandemije, saj je število primerov covida-19 na rekordnih ali preseženih številkah zmogljivosti zaradi neenakomerne pokritosti s cepivi in omilitve preventivnih ukrepov, je prejšnji teden sporočila Svetovna zdravstvena organizacija. Viša se tudi število smrtnih primerov, ki se je v zadnjem tednu po vsej celini povečalo za deset odstotkov.

00.00 Učenci in dijaki, ki se ne bodo hoteli samotestirati ali nositi mask, se bodo izobraževali na daljavo 

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Damir Orehovec je na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da se bodo učenci in dijaki, ki ne bodo upoštevali ukrepov samotestiranja v šolah in uporabe ustreznih mask, izobraževali na daljavo. Učenci in dijaki s posebnimi potrebami pa se bodo lahko samotestirali tudi doma.

Samotestiranje in maska pri pouku ali šolanje od doma

Samotestiranje bo od srede obvezno za vse učence in dijake, in sicer trikrat na teden. Izvajalo se bo v šoli, pod nadzorom strokovnih delavcev. Vsi, ki ukrepov samotestiranja in uporabe mask ne bodo upoštevali, naj ostanejo doma. Šole bodo zanje morale zagotoviti možnost izobraževanja na daljavo, in sicer glede na organizacijske in tehnične zmožnosti posamezne šole, je poudaril Orehovec, ki si vendarle želi, da bi čim več učencev in dijakov prišlo k pouku v šolo.