Dvomesečna bitka za Mariupolj končana, Azovstal padel

21.30 Rusija v celoti prevzela nadzor nad jeklarno Azovstal

Ruska vojska je zvečer sporočila, da so se predali vsi ukrajinski borci v jeklarni Azovstal v Mariupolju, nad katero so nadzor v celoti prevzele ruske sile. Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je dejal, da je ruska vojska »v celoti osvobodila« jeklarno, poročajo tuje tiskovne agencije.

»Od 16. maja se je predalo 2439 nacistov Azovskega bataljona in ukrajinskih vojakov v tovarni. Danes, 20. maja, se je predala zadnja skupina 531 borcev,« je v Moskvi dejal Konašenkov. Dodal je, da se je predal tudi njihov vodja, ki so ga iz jeklarne odpeljali v posebnem oklepnem vozilu.

Iz Azovstala je bilo rešenih tudi 177 civilistov, med njimi 85 žensk in 47 otrok, je že pred tem sporočil ruski obrambni minister Sergej Šojgu.

Ukrajinska vojska je danes po navedbah poveljnika bataljona Azov Denisa Prokopenka, ki je vodil enote, ujete v tovarni, borcem, ki so še ostali v jeklarni, ukazala, naj se prenehajo bojevati.

Mesto Mariupolj na jugu Ukrajine so ruske sile obkolile kmalu po začetku invazije na Ukrajino, ukrajinski branilci pa so se bili med obleganjem primorani skriti v jeklarno Azovstal, medtem ko so ruske enote postopoma prevzele nadzor nad mestom. Rusija nikoli ni tvegala neposrednega napada na tovarno, a je blokirala vse dostopne točke, območje pa je bilo večkrat bombardirano.

Ukrajinska stran je v začetku tedna priznala, da je dva meseca trajajoča bitka za Mariupolj končana. Strani sta se dogovorili za umik ukrajinskih borcev iz jeklarne na ozemlje pod nadzorom proruskih sil, v prihodnosti pa naj bi jih zamenjali za ujete ruske vojake.

Vojaki, ki so bili tedne ujeti v industrijskem kompleksu Azovstal, so postali simbol odločnega odpora Ukrajine proti ruski invaziji.

20.30 Ovse v Ukrajino pošilja skupino opazovalcev za človekove pravice

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) širi svojo preiskavo glede kršitev človekovih pravic med rusko invazijo na Ukrajino in bo v ta namen v državo poslala posebno skupino opazovalcev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Urad Ovse za demokracijo in človekove pravice je danes sporočil, da bodo v Ukrajino poslali opazovalce, ki bodo zaslišali priče in preživele. Urad je opravil tudi pogovore z ljudmi, ki so pred začetkom ruske invazije pobegnili v sosednje države.

Ovse se osredotoča na civilno prebivalstvo in vojne ujetnike, saj so napadi na civiliste, poboji, ugrabitve in mučenje najbolj pereča vprašanja. Končno poročilo bo verjetno pripravljeno šele čez nekaj mesecev, še navaja dpa.

18.00 Rusija naj bi se bližala »osvoboditvi« regije Lugansk

Rusi poročajo o 177 civilistih, ki jih je Rusija evakuirala iz jeklarne Azovstal in jim zagotovila zdravstveno oskrbo. FOTO: Yasuyoshi Chiba/Afp

Ruske oblasti so danes sporočile, da njihove enote napredujejo prek vzhodnoukrajinske regije Donbas in se tako bližajo »osvoboditvi« ljudske republike Lugansk. Opozarjajo, da se je ruski vojski predalo preko 1900 ukrajinskih vojakov, v jeklarni Azovstal pa naj bi se še vedno nahajalo do 600 ukrajinskih borcev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

»Osvoboditev ljudske republike Lugansk se bliža koncu,« je danes na sestanku dejal ruski obrambni minister Sergej Šojgu in pri tem udeležence obvestil, da se nekaj ukrajinskih borcev še vedno zadržuje v oblegani jeklarni Azovstal v pristaniškem mestu Mariupolj.

Ruski vojski naj bi se od ponedeljka predalo 1908 ukrajinskih vojakov iz jeklarne. Velika večina zajetih vojakov je bila premeščena v nekdanjo zaporniško kolonijo v regiji Doneck, njihova usoda pa ostaja nejasna. Po navedbah Moskve je v obsežnem industrijskem kompleksu morda še vedno skritih do 600 ukrajinskih borcev.

Medtem je Šojgu naznanil, da se blokada Azovstala nadaljuje in poročal o 177 civilistih, ki jih je Rusija evakuirala iz jeklarne in jim zagotovila zdravstveno oskrbo. Ruske oblasti so ob tem zatrdile, da je bilo v tri mesece trajajoči vojni na območja pod ruskim nadzorom skupaj prepeljanih že skoraj 1,4 milijona ljudi.

17.00 Nemčija ni za skupno evropsko zadolževanje za obnovo Ukrajine

Nemčija ni naklonjena novemu skupnemu zadolževanju EU za financiranje obnove Ukrajine po vzoru sklada za okrevanje in odpornost, ki je bil uveden za spoprijemanje Evrope s posledicami pandemije covida-19, je danes dejal nemški finančni minister Christian Lindner. Zamisel o instrumentu za obnovo Ukrajine so ta teden predstavili v Bruslju.

Lindner, ki je kot predsedujoči danes vodil zasedanje finančnih ministrov držav članic skupine G7, je zatrdil, da Nemčija zavrača zamisel o skladu po vzoru začasnega instrumenta za okrevanje NextGenerationEU, namenjenega blaženju posledic pandemije covida-19.

»Če so kakršna koli razmišljanja, da bi spet naredili nekaj takega kot 'NextGenerationEU', potem bi moral biti odgovor ne. To je bila enkratna priložnost,« je na novinarski konferenci po zasedanju G7 v nemškem kraju Königswinter dejal Lindner, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Finančni ministri G7 so se sicer danes zavzeli za to, da bodo Ukrajini namenili dodatnih devet milijard evrov kratkoročne pomoči za financiranje delovanja ukrajinske vlade in zagotovitev nadaljnje podpore Ukrajini ob ruski invaziji. Nemčija naj bi prispevala približno milijardo evrov nepovratnih sredstev.

Evropska komisija je v luči prizadevanj za pomoč in obnovo Ukrajini pri soočanju s posledicami ruske invazije sredi tedna predlagala novo izredno makrofinančno pomoč v višini do devet milijard evrov. EU ima tako odgovornost kot strateški interes, da prevzame vodilno vlogo v mednarodnih prizadevanjih za pomoč pri obnovi Ukrajine, je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Komisija je pri tem predlagala tudi vzpostavitev instrumenta za obnovo Ukrajine, in sicer s kombinacijo nepovratnih sredstev in posojil. Vključen bi bil v proračun EU, temeljil pa bi na izkušnjah EU iz mehanizma za okrevanje in odpornost, vendar bi bil prilagojen izzivom obnove Ukrajine, so pojasnili v Bruslju.

»Prej ali slej pride čas, ko bomo morali preučiti možnosti za financiranje v evropskem merilu, kot smo to storili za covid,« je v sredo v Bruslju dejal izvršni podpredsednik komisije Frans Timmermans.

15.15  Erdoğan nadaljuje pogovore o nasprotovanju širitvi Nata

Ukrajinska vojska je borcem, ki so še ostali v oblegani jeklarni Azovstal v južnoukrajinskem mestu Mariupolj, ukazala, naj se prenehajo bojevati. FOTO: Dmytro Orest Kozatskyi/Reuters

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je danes z nizozemskim premierom Markom Ruttejem pogovarjal o turškem nasprotovanju članstvu Švedske in Finske v Natu, ki ju obtožuje, da dajeta zavetje kurdskim borcem. Napovedal je, da bo o tem v soboto govoril tudi z britanskim in finskim voditeljem.

»Govorili bomo tudi z vodjo Nata Jensom Stoltenbergom,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še dejal Erdoğan. »Še naprej se bomo pogovarjali, da ne bi prekinili telefonske diplomacije med nami.«

Dejal je, da »ne more reči da« pridružitvi Švedske in Finske Natu in dodal, da je Turčija žrtev ter da ima vse dokumente in informacije o omenjenih kurdskih terorističnih organizacijah.

Recep Tayyip Erdoğan je napovedal, da bo v soboto govoril tudi z britanskim in finskim voditeljem. FOTO: Murat Cetinmuhurdar/Reuters

15.10  Kijev ukazal svojim borcem v Azovstalu, naj se prenehajo bojevati

Ukrajinska vojska je borcem, ki so še ostali v oblegani jeklarni Azovstal v južnoukrajinskem mestu Mariupolj, ukazala, naj se prenehajo bojevati, je danes sporočil poveljnik bataljona Azov Denis Prokopenko, ki je vodil enote, ujete v tovarni.

Prokopenko je povedal, da so zadnji ukrajinski borci dobili od Kijeva ukaz, da »prekinejo obrambo mesta«, tega zadnjega zatočišča ukrajinskih sil v Mariupolju, ki je sicer pod popolnim nadzorom ruskih sil.

»Visoko vojaško poveljstvo je dalo ukaz, da je treba rešiti življenja vojakov naše garnizije in prenehati braniti mesto,« je v videu, objavljenem na telegramu, dejal Prokopenko. Po njegovih besedah »teče postopek« za prenos ubitih borcev iz tovarne, kar je zdaj prednostna naloga. »Vedno smo vztrajali pri treh najpomembnejših pogojih za nas: civilisti, ranjenci in mrtvi,« je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

15.05  Predsednik Moka Bach zagrozil s sankcijami za tiste, ki podpirajo rusko vojno v Ukrajini

Športniki in uradniki, ki izražajo podporo ruski invaziji na Ukrajino, bi se lahko soočili s sankcijami Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok), je v petek dejal njegov predsednik Thomas Bach, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Bach je na 139. zasedanju Moka povedal, da se zavedajo, da bi po ruski zakonodaji nasprotovanje vojni lahko vodilo do 15 let zapora, vendar je vztrajal, da je »v takšnih okoliščinah molk sam po sebi lahko sporočilo«.

Bach je izpostavil sankcije, ki so jih vodilni v plavalni in gimnastični zvezi že izdali proti Rusom Jevgeniju Rilovu in Ivanu Kuliaku zaradi sporočil v podporo ruski vojaški agresiji v Ukrajini.

Ukrajinski begunci iz Mariupolja. FOTO: Gleb Garanich/Reuters

14.25  Države skupine G7 bodo Ukrajini namenile dodatnih devet milijard evrov

Na današnjem zasedanju finančnih ministrov držav članic skupine G7 v Nemčiji se je sedem držav zavzelo, da bodo Ukrajini namenile dodatno pomoč v višini devet milijard evrov za financiranje delovanja ukrajinske vlade in zagotovitev nadaljnje podpore Ukrajini ob ruski invaziji. Od začetka leta so skupno Ukrajini namenili že 18,7 milijarde evrov pomoči.

»Ukrajini bomo še naprej stali ob strani v tej vojni in po njej, pripravljeni smo storiti še več, če bo potrebno,« so v skupni izjavi dejali finančni ministri skupine G7. Za zdaj še ni jasno, ali bodo sredstva dodeljena izključno v obliki nepovratnih sredstev ali tudi v obliki posojil, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Kot je v četrtek sporočil nemški finančni minister Christian Lindner, bo Nemčija v ta sklad prispevala približno milijardo evrov nepovratnih sredstev, ZDA pa so se zavezale, da bodo Ukrajini namenile 7,5 milijarde dolarjev. Vlada v Kijevu je sicer zaprosila za pomoč v višini približno pet milijard evrov na mesec za tri mesece, česar trenutne obljube ne bodo dosegle.

Po preteku treh mesecev bo tako morda potrebna dodatna podpora, saj Ukrajina med drugim potrebuje denar za izplačilo pokojnin in plač državnih uslužbencev.

14.10  Bruselj s predlogom za pomoč kmetom zaradi vojne v Ukrajini

Evropska komisija je danes predstavila ukrep, ki bo državam članicam omogočil pomoč kmetom, prizadetim zaradi ruske invazije na Ukrajino. V skladu s predlogom komisije bo lahko posamezna kmetija prejela do 15.000 evrov, pomoč pa bo na voljo tudi podjetjem v kmetijski in živilskopredelovalni industriji. Države članice bodo lahko v skladu z izrednim ukrepom do pet odstotkov sredstev iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za obdobje 2021–2022 namenile za enkratno izplačilo kmetom ter malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo, prodajo ali razvojem kmetijskih proizvodov. Skupaj bo v EU na voljo 1,4 milijarde evrov sredstev, so sporočili danes v Bruslju.

Države bodo lahko sredstva izplačala kmetijam in podjetjem, ki jih je trenutna kriza zaradi vojne v Ukrajini najhuje prizadela in ki so vključeni v krožno gospodarstvo, učinkovito uporabljajo vire ali uporabljajo okolju prijazne načine proizvodnje. Izbrani kmetje bodo lahko prejeli do največ 15.000 evrov pomoči, podjetja pa do 100.000 evrov. Izplačila bodo morala biti opravljena do 15. oktobra 2023. Kot so pojasnili na komisiji, so se za ta predlog odločili zaradi ruske invazije na Ukrajino, ki je močno vplivala na stroške v kmetijskem sektorju. Porast cen, predvsem energentov, gnojil in živalske krme, povzroča težave kmetijskemu sektorju in skupnostim na podeželju. Kmetje in podjetja pa imajo zato težave z likvidnostjo in denarnim tokom.

13.51  Bivši nemški kancler Schröder se umika iz nadzornega sveta Rosnefta

Nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder bo zapustil nadzorni svet ruske naftne družbe Rosneft, so danes sporočili iz koncerna. Schröder, ki je bil vodja nadzornega sveta, je sporočil, da ne more podaljšati mandata v tem organu, so še sporočili, pri čemer drugih podrobnosti niso navedli. Iz Rosnefta so sporočili, da sta Schröder in izvršni direktor Severnega toka 2 Matthias Warnig družbo obvestila, da je »nemogoče podaljšati njun mandat v nadzornem svetu«, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

78-letni Schröder je bil zaradi svojih povezav z Rusijo tarča ostrih kritik, med drugim zato, ker se po začetku ruske invazije na Ukrajino ni odrekel položajem v ruskih energetskih podjetjih. V Nemčiji je bil zaradi tega v četrtek ob del svojih privilegijev. Zapreti bo namreč moral svojo pisarno v nemškem parlamentu. Evropski parlament pa je v četrtek z veliko večino podprl sankcije EU proti Schröderju zaradi njegovih poslovnih in političnih vezi z Rusijo. V izglasovani resoluciji so evropski poslanci Schröderja in tudi druge nekdanje evropske politike pozvali, naj odstopijo s položajev v ruskih podjetjih.

12.43  Rusija s povračilnimi ukrepi za Švedsko in Finsko ter z napovedjo okrepitve vojaških sil na zahodu države

Rusija proti Švedski in Finski, ki sta podali prošnjo za pristop k Natu, sprejema protiukrepe, je po poročanju Guardiana dejal obrambni minister. Kot je dejal Sergej Šojguj, je pristop Švedske in Finske k vojaškemu zavezništvu povzročil povečanje vojaških groženj v bližini meje, je dejal po poročanju Interfaxa. Kot ga je citirala tudi tiskovna agencija Ria, ki je v lasti ruske države, je dejal, da se bo Moskva na te grožnje odzvala z oblikovanjem 12 novih enot v svojem zahodnem vojaškem okrožju.

Šojgu je danes dejal, da se bo tako Rusija odzvala na napovedano širitev Nata z oblikovanjem novih vojaških oporišč na zahodu države. Glede poteka vojne v Ukrajini je Šojgu dejal, da so ruske sile skoraj v celoti zavzele regijo Lugansk, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na sestanku, ki ga je prenašala tudi televizija, je Šojgu govoril tudi o dogajanju v Ukrajini. Tam po njegovih besedah ruske sile napredujejo in imajo skoraj popoln nadzor nad regijo Lugansk. »Osvoboditev ljudske republike Lugansk se približuje zaključku,« je dejal Šojgu. Po poročanjih tujih agencij najbolj siloviti boji v Ukrajini trenutno potekajo ravno v okolici mesta Severodoneck, ki je še edino območje pod nadzorom ukrajinske vojske v luganski regiji.

Rusija bo v soboto zjutraj ustavila dotok plina v sosednjo Finsko, je v izjavi zapisal finski državni veletrgovec s plinom Gasum. »V petek, 20. maja popoldne, je Gazprom Export obvestil Gasum, da bo dobava zemeljskega plina Finski po pogodbi o dobavi Gasuma prekinjena v soboto, 21. maja.« Podjetje bo še naprej dobavljalo plin strankam na Finskem iz drugih virov po plinovodu Balticconnector. Generalni direktor družbe Gasum, Mika Wiljanen, je poskušal pomiriti stranke, da bo plina v prihodnjih mesecih dovolj: »Na to situacijo smo se skrbno pripravljali, in če ne bo motenj na prenosnem plinovodu, bomo v prihodnjih mesecih lahko preskrbovali s plinom vse naše odjemalce.«

Pripadniki proruskih sil. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters

12.08  Odvetnik ruskega vojaka sodišče v Ukrajini pozval k oprostilni sodbi

Odvetnik 21-letnega ruskega vojaka, ki mu v Kijevu sodijo za umor neoboroženega civilista, je danes v zaključnem nagovoru sodišče pozval, naj obtoženega oprostijo, četudi sam priznava očitani zločin. Odločitev sodišča v prvem primeru sojenja za vojne zločine med vojno v Ukrajini bo predvidoma znana v ponedeljek. Tožilstvo za obtoženega vojaka Vadima Šišimarina zahteva dosmrtno kazen. Viktor Ovsjanikov, odvetnik vojaka iz sibirske regije Irkutsk, je sodišče pozval k oprostitvi njegova klienta, ,da »ni kriv« naklepnega umora in vojnih zločinov, kar mu očita tožilstvo.

Šišimarin je v sredo sicer na sodišču priznal, da je 28. februarja v ukrajinski severovzhodni regiji Sumi s strelom iz avtomatske puške ubil neoboroženega civilista. Danes je dejal, da mu je za storjeno iskreno žal, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Bil sem živčen glede tega, kar se je dogajalo. Nisem želel ubiti,« je iz zastekljenega prostora za sodne obtožence dejal Šišimarin. V četrtek je ukrajinska tiskovna agencija Interfax poročala, da sta še dva ruska vojaka, ki jima sodijo v Ukrajini, priznala, da sta s topovi streljala na civiliste, še navaja AFP.

11.13  Proruski napadi na italijanske institucije

Proruski hekerji so napadli spletne strani več institucij in vladnih ministrstev v Italiji, je sporočila italijanska policija, poroča Guardian. Italijanska skupina za kibernetsko varnost Yarix je v izjavi dejala, da je napad v četrtek zvečer sprožila hekerska skupina Killnet. Danes zjutraj še vedno ni bil mogoč dostop do spletnih strani italijanskega zunanjega ministrstva in njegovega nacionalnega združenja sodnikov. Reuters poroča, da se je podoben napad zgodil 11. maja, prejšnji konec tedna pa je policija sporočila, da je grozila s kibernetskim napadom v zadnjih fazah tekmovanja za pesem Evrovizije v Torinu.

09.14  Ševčenko bo pomagal pri zbiranju sredstev za obnovo Ukrajine

Nekdanji ukrajinski nogometni zvezdnik Andrij Ševčenko se je podal na novo misijo, kako pomagati Ukrajini po koncu ruske invazije. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 45-letnega nekdanjega igralca Chelseaja iz Londona in Milana imenoval za ambasadorja fundacije za obnovo in razvoj Ukrajine. Ševčenko bo pomagal zbirati sredstva, ki bodo porabljena za obnovo države po oboroženem napadu Rusije. Nekdanji nogometaš, pred kratkim pa trener ukrajinske reprezentance in italijanskega kluba Genoa, se je v sredo v Kijevu srečal s Zelenskim in postal prvi ambasador fundacije UNITED24, ki bo zbirala sredstva od donatorjev.

»Andrij je s svojim delom in športnimi dosežki pridobil ogromno zaupanje v mednarodnem prostoru,« je na svojem profilu na telegramu zapisal ukrajinski predsednik. »Zdaj ima novo poslanstvo; povedati svetu o dogodkih v Ukrajini in svoj vpliv uporabiti za zbiranje mednarodne pomoči. Prepričan sem, da vam bo uspelo,« je ukrajinski predsednik pozval Ševčenka, ki velja za najboljšega nogometaša v zgodovini Ukrajine. »Postal sem prvi ambasador platforme za zbiranje sredstev UNITED24, ki jo je začel ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski,« je Ševčenko zapisal na Instagramu.

09.08  Rusi močno obstreljujejo Severnodoneck

Sergij Gaidai, ukrajinski guverner Luganska, je podal kratko posodobitev razmer v Severodonecku. Prek telegrama je sporočil, da »Rusi zelo močno obstreljujejo Severnodoneck. V bombnih zakloniščih ostaja do 15.000 ljudi. Za oskrbo ljudi z vodo so bili ohranjeni vodnjaki v starih predelih mesta. Vsi mobilni stolpi so izključeni. 70 odstotkov stolpnic je uničenih ali poškodovanih, veliko jih je treba porušiti in zgraditi nove,« povzema Guardian.

08.29  Zaharova: Švedska je marioneta ZDA

Marija Zaharova, tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, je na telegramu ostro obsodila prehod Švedske v Nato. Trdi, da je na Švedskem malo podpore javnosti za to potezo, in se sprašuje, zakaj ni referenduma o spremembi politike. Švedsko obtožuje, da je marioneta ZDA, njene besede povzema Guardian. »Ko že govorimo o 'prijateljih', je opaziti, da so bili ameriški senatorji na obisku v Stockholmu na dan objave 'zgodovinske' odločitve. Ne navadni kongresniki, ampak vodja republikancev v senatu Mitch McConnell. Švedska se še ni pridružila zavezništvu, a Američani švedskim oblastem že narekujejo, kaj naj rečejo svojim ljudem.« Povedala je, da je več kot 200 let nevtralnosti, ki je kraljestvu zagotavljala varnost in blaginjo, zdaj le še zgodovina. »Zakaj torej ni bilo referenduma? Samo zato, ker se že dolgo nihče o čemerkoli ne posvetuje s švedsko javnostjo.«

07.00  Zelenski: Vzhodna regija je postala pekel

Obnovitev ruske ofenzive v ukrajinskem Donbasu je vzhodno regijo spremenila v pekel, je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ko so ZDA odobrile ogromen paket pomoči v višini 40 milijard dolarjev za Ukrajino, piše Reuters. Potem ko Rusiji po februarskem začetku invazije ni uspelo zavzeti Kijeva, je svoje napade osredotočila na jug in vzhod Ukrajine ter s topniškim ognjem uničila mesta in vasi. Moskovske sile poskušajo prevzeti popoln nadzor nad Donbasom, rusko govorečim območjem, ki ga od leta 2014 delno nadzorujejo prokremeljski separatisti. »V Donbasu poskušajo okupatorji povečati pritisk,« je v četrtkovem večernem nagovoru dejal Zelenski.

Prizor iz bližine jeklarne Azovstal. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters

»Tam je pekel in to ni pretiravanje.« Obrambno ministrstvo v Kijevu je v četrtek sporočilo, da ruske sile preprečujejo bežanje civilistov v Donbasu na ozemlje pod ukrajinskim nadzorom. V Severodonecku je bilo ubitih 12 ljudi in še 40 ranjenih, ko so ruske sile obstrelile vzhodno mesto, je povedal regionalni guverner. Severodoneck in njegovo sestrsko mesto Lisičansk predstavljata zadnji žep ukrajinskega odpora v manjši od dveh regij, ki sestavljata vojno območje Donbasa. Ruske sile so obkolile obe mesti, ki ju je razdelila reka, ki označuje osrednjo fronto vojne, in ju bombardira, da bi poskusila zmanjšati odpor in izstradati prebivalce.

Zelenski je še dejal, da je Rusija vpletena v »namerni in zločinski poskus, da bi ubila čim več Ukrajincev«, je v svojem zadnjem nagovoru dejal ukrajinski predsednik in Moskvo obtožil, da je zagrešila genocid, poroča Guardian. Poudaril je, da uničujejo hiše, podjetja, drugo infrastrukturo. »To je tisto, kar bo kvalificirano kot genocid ukrajinskega ljudstva in zaradi česar bodo okupatorji zagotovo privedeni pred sodišče.«

Posledice vojne vse bolj nevarne za Evropo

06.50 ZDA obtožujejo Rusijo, da uporablja hrano kot orožje

Združene države so obtožile Rusijo, da drži za talca svetovno preskrbo s hrano in v vse večjem strahu pred lakoto ljudi v državah v razvoju, saj je nekdanji ruski predsednik opozoril, da Kremelj ne bo sprostil ključnih pošiljk žita, če ne bo Zahod zaustavil sankcij, poroča Guardian. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je na četrtkovi seji Varnostnega sveta ZN zahteval, da Rusija odpravi blokado ukrajinskih črnomorskih pristanišč in omogoči pretok hrane in gnojil po vsem svetu.

Rusija in Ukrajina proizvedeta 30 odstotkov pšenice na svetovni ravni in 69 odstotkov sončničnega olja. FOTO: Ajay Verma/Reuters

»Zdi se, da ruska vlada misli, da bo uporaba hrane kot orožja pomagala doseči tisto, česar njena invazija ni dosegla, to je zlomiti duha ukrajinskega ljudstva,« je dejal na srečanju, ki ga je sklicala Bidnova administracija. »Preskrba s hrano za milijone Ukrajincev in milijone drugih po vsem svetu je dobesedno talec ruske vojske,« je dodal. Blinken je Rusijo pozval, naj »neha groziti, da bo ustavila izvoz hrane in gnojil v države, ki kritizirajo vašo agresijo. Rusija in Ukrajina proizvedeta 30 odstotkov pšenice na svetovni ravni in 69 odstotkov sončničnega olja. Pred tem v četrtek je Dmitrij Medvedjev, nekdanji predsednik Rusije, ki je zdaj visoki varnostni uradnik, opozoril, da Rusija ne bo nadaljevala preskrbe s hrano, če Zahod ne omili sankcij proti Kremlju.